Na vzhodnem delu Sredozemlja, stičiščni točki med Azijo, Evropo in Afriko, je Bližnji vzhod, zibelka velikih civilizacij in treh monoteističnih verstev.
Tisočletja dolgo so ljudstva teh krajev zelo močno vplivala na Malo Azijo in na sredozemsko Evropo.
Egipčani, Asirci, Babilonci, Hititi, Feničani, Perzijci, Grki, Arabci in Turki so zapustili neizbrisne sledi s svojo kulturo, z umetnostjo in verovanji.
Prav na tem območju so nastale tri monoteistične vere: judovstvo, krščanstvo in islam in prav tu je sveto mesto teh treh verstev, Jeruzalem.
Jordanija, 27. novembera 1999. Ta datum je za vse pripadnike Gibanja fokolarov iz teh dežel nepozaben. Ustanoviteljica Chiara Lubich se je med obiskom na Bližnjem vzhodu srečala v Amanu s kakih tisoč članov Gibanja. Prišli so iz več kot dvajsetih držav, nekateri so potovali več kot dvajset ur z avtobusom, drugi so prišli z avtomobili ali letali, premagali so neverjetne težave. Teh tisoč ljudi je predstavljalo približno 25.000 pripadnikov Gibanja v teh deželah. Tedaj je Chiara pred to praznično razpoloženo množico dejala tole: “Čudovito je biti z vami. Smo predstavniki številnih narodov, a v tej dvorani smo eno samo ljudstvo.”
Dva dni kasneje, 29. novembra, je med 7. skupščino svetovne konference verstev za mir, ki je potekala v Amanu, v svojem nagovoru predstavila “umetnost ljubezni” (zanjo so značilne tele stvari: ljubiti vse brez razlikovanja, začeti prvi, vstopiti v “kožo drugega”, zavest, da je Bog vsako ženo in vsakega moža ustvaril podobnega sebi) kot učinkovito pot za ustvarjanje miru med osebami in narodi.
Chiara Lubich je na tej skupščini med drugim dejala: “Tukaj smo, kersmo prepričani, da je mir mogoč kljub vsemu, še več, da je edina možna pot v prihodnost, ki bo vredna najvišjih človeških vrednot.” Morda te besede najbolj osvetljijo namen potovanja sedanje predsednice Gibanja v Jordanijo.
