(…) Približuje se Velika noč, največji praznik leta, in z njo Veliki teden, ki je prepoln najdragocenejših skrivnosti iz Jezusovega življenja.
Predvsem se jih spominjamo na Veliki četrtek, Veliki petek, Veliko soboto in na vstajenjsko nedeljo. Za nas predstavljajo tudi osrednje vidike naše duhovnosti. Ti so: nova zapoved, postavitev duhovništva in evharistije, molitev za edinost, smrt zapuščenega Jezusa na križu, Osamljena Marija, Vstali.
Obhajali jo bomo skupaj s Cerkvijo s svetim bogoslužjem, ker pa je naša pot ‘pot življenja’, se pripravimo, da jih bomo slavili tudi z našim življenjem. (…)
Kaj naj torej živimo, ko se približuje Veliki teden in v teh blagoslovljenih dneh?
Mislim, da bomo na najboljši način živeli vse, če bomo živeli Veliko noč, če bomo torej pustili živeti v nas Vstalega.
Da bo namreč v nas sijal Vstali, moramo ljubiti zapuščenega Jezusa in biti vedno – kakor pravimo – ‘onkraj rane’, kjer kraljuje Božja ljubezen. Ta nas nato sili, da udejanjamo novo zapoved. Sili nas, da prejemamo evharistijo, ki hrani to Božjo ljubezen v našem srcu in daje, da smo resnično tisto, s čimer se hranimo in to prav Vstali Jezus. Božja ljubezen nas pripelje do tega, da živimo v edinosti z Bogom in z brati. Po Božji ljubezni smo lahko na nek način druga Marija.
Da, ne moremo bolje živeti različnih vidikov Jezusovega življenja, katerih se spominjamo v Velikem tednu, če se ne odločimo, da bomo živeli vsak trenutek z Vstalim v sebi. (…)
Chiara Lubich
(Chiara Lubich, Per essere un popolo di Pasqua, 24. marca 1994 v: Conversazioni in collegamento telefonico (Pogovori po telefonski konferenci), Città Nuova, 2019, str. 461-2)
