Živeta beseda nam pomaga, da stopimo iz sebe in se z ljubeznijo srečamo z brati, začenši od najbližjih: v naših mestih, v družini, povsod. To je prijateljstvo, ki ustvarja mreže pozitivnih odnosov in se trudi udejanjati zapoved medsebojne ljubezni, ta pa ustvarja bratstvo.

Prave besede
Moja otroka sedmih in petih let sta se brezskrbno igrala. Po eksploziji granate nisem niti uspela priti do njiju, oba sta obležala v krvi. Pobrali smo ju in hitro drveli proti bolnišnici. V meni so se izmenjavala čustva: groza, strah, bolečina …, vendar sem morala skrbeti za otroka in ostati mirna.

Sin je imel v glavi kose granate in je bil takoj operiran, s hčerjo ni bilo zelo hudo. Ponoči sem bedela ob njiju. Občasno sta stokala, polna more: »Zakaj so nama to storili?« Iskala sem prave besede, da bi razumela, da je tisti, ki je streljal, sam zelo trpel, morda nima staršev, morda je hotel samo uničiti topove na naši strani … Ko sta zaspala, sem začela moliti in ju zaupati Bogu; prosila sem ga, naj v njiju ne ostane sovraštvo. Danes, več deset let po tem, ima moj sin ta boleči dogodek za spodbudo, da bi gradil mir v svetu.
(R. S. – Libanon)

Zamenjava stanovanja
Ko smo lastnico stanovanja, v katerem živimo, prosili, da bi ga na svoje stroške preuredili, nam je povedala, da ga namerava prodati. Nov lastnik pa nam je zelo povišal stroške, če bi želeli ostati v tem stanovanju. Tako smo se naenkrat znašli na ulici. Zaupali pa smo v Božjo previdnost in v to, da nas Bog ne bo zapustil. Nedolgo zatem se nam je ponudila možnost, ki je še bolj odgovarjala potrebam naše družine. Še bolj pomembno pa je bilo ohraniti z nekdanjo lastnico lepe odnose in ne maščevalnih. Čeprav tega ni jasno rekla, nam je nakazala, da ji je žal. Na novo vzpostavljeno prijateljstvo je pokrilo vse razpoke.
(E. V. – Turčija)

Nered
Vpisan sem na fakulteto za psihologijo in stanujem z drugimi študenti v študentskem domu s skupno kuhinjo, ki jo uporabljamo, če ne gremo v menzo. Eden od nas je sam neurejen, prav tako pušča kuhinjo po uporabi neurejeno. Danes zjutraj sem šel v kuhinjo, da bi si pripravil kavo. Našel sem povsem nepospravljeno kuhinjo, ker je imel ta študent goste in ni ničesar pospravil. Nisem bil edini, ki sem opazil ta kaos. Nekdo je svetoval, naj se ne dotaknemo ničesar, dokler krivec ne bi opazil stanja. Ko sem pozneje v sobi hotel začeti študirati, nisem bil miren. Nenehno sem se v mislih vračal k temu neredu. Kaj storiti? Dati mu lekcijo ali narediti zanj dejanje ljubezni?

Pohitel sem v kuhinjo, začel prati kozarce in krožnike, odnesel smeti … V sobi se mi je zdelo, da bolje razumem to, kar sem bral. Življenje z drugimi je oblika vzgoje, ki dopolnjuje predavanja, ki jih poslušam na univerzi.
(G. T. – Francija)

Pripravila Stefania Tanesini

(iz: Il Vangelo del Giorno, Città Nuova, leto VI, št.3, april-maj 2020)