Chiara4 aVizija Chiare Lubich o boljšem svetu, v katerem bo vladal mir med vsemi narodi na svetu …

Živimo v času “epohalnega preobrata”, napornega nastajanja novega sveta. Toda potrebna je duša: ljubezen.

(…) Ljubezen – to vedno bolj ugotavljam v stiku s posamezniki in skupinami različnih verstev, narodnosti in kultur – je zapisana v DNK vsakega človeka. To je najmočnejša, najbolj plodna in gotova sila, ki lahko povezuje vse človeštvo. Zahteva pa popolni obrat v srcu, miselnosti in izbirah.
Danes velja za skupno dojemanje mednarodnega življenja potreba, da pregledamo čut za medsebojnost, enega od stebrov mednarodnih odnosov.
To je čas, ko mora vsak narod preseči svoje meje in gledati onkraj ter ljubiti domovino drugega kakor svojo.
Medsebojnost med narodi bo tedaj pomenila premagovanje starih in novih logik povezanosti in pridobitništva. Namesto teh bodo vzpostavljali odnose, ki se bodo v celoti navdihovali v pobudah brez pogojev in interesov, ker bodo gledali na drugega kakor na sebe samega, kot na del iste človečnosti in na tej črti bodo načrtovali razoroževanje, razvoj in kooperacijo.
Rodila se bo medsebojnost, ki bo znala vsak narod, tudi najbolj reven, narediti za protagonista mednarodnega življenja v podeljevanju uboštva in bogastva. Ne samo v času nujnosti, ampak v vsakdanu. Identiteta in možnosti se bodo razvijale tako, da bodo dane na razpolago drugim narodom v medsebojnem spoštovanju in izmenjavi.
Tedaj pa, če bomo posamezniki in vladarji naredili svoj del, bomo res lahko sanjali o sestavljanju ene same svetovne skupnosti.
Utopija? Prvi je zagnal idejo o globalizaciji Jezus, ko je rekel: »Da bi bili vsi eno«. Ne le to: usposobil nas je za ljubezen, ki zmore znova sestaviti človeško družino v edinosti in različnosti.
Potem je dovolj odpreti oči: po svetu so posejane številne “delavnice” tega “novega človeštva”. Ali je nastopil čas, da jih usmerimo na svetovno raven?
Chiara Lubich
(iz “Il pianeta al bivio”, objavljeno v Città Nuova 13. julija 2001)
Vir: www.focolare.org