Indonezija 3Potovanje Marie Voce v Johor, kjer se je srečala s skupnostmi Gibanja, je priložnost, da malo bolje spoznamo nekatere azijske države, posebej Indonezijo, Singapur in Malezijo. Geslo indonezijske države »Edinost v različnosti« govori o veliki narodnostni in jezikovni različnosti te največje države in otočja na svetu, saj ima kar 17.508 otokov.

V vseh teh državah je kristjanov iz različnih cerkva manj kot 10 % prebivalstva. To je večinoma muslimansko v Indoneziji in Maleziji, budistično in taoistično v Singapurju.
V šestdesetih letih so začeli sejati semena duhovnosti edinosti v teh državah redovniki, kot je p. Tarcisio Centis v Medanu (Indonezija), in duhovniki, kot je Jose Lai (Singapur), sedanji škof na Macauu. Tudi z revijo New City in lističem besede življenja. Leta 1991 so odpreli dva centra Gibanja v Singapurju (zdaj sta preseljena v Yogyakarto v Indoneziji) in leta 2004 v Medanu.
Konec osemdesetih let je začel duhovnost edinosti razširjati na Maleziji pater Raphael Kang; v 90. letih so bili mariapoliji v Johoru in Penangu, familyfest (srečanje za družine) pa v Penangu. Nekateri člani so se udeležili šol za vzgojo v Loppianu in mednarodnih prireditev, kot je genfest. V Maleziji (Johor) je “družina – fokolar”, več članov je razpršenih po številnih krajih dežele.
Semena duhovnosti edinosti so vzbrstela in nastale so številne skupnosti, ki so majhne, a zelo dejavne. Pripravljajo pobude tudi z ljudmi različnih verstev.
Danes je center življenja Gibanja za te dežele v Yogyakarti na otoku Java.
Vanna Lai in Caloi Adan, odgovorna za tamkajšnje Gibanje, sta povedala še kako podrobnost: »Vsak otok v Indoneziji ima svojo miselnost in svoj način življenja. Preseneča nas,« pravi Caloi, »ko vidimo tolikšno različnost in bogastvo kulture znotraj iste države. Tudi dva indonezijska fokolarina, ki sta v Yogyakarti in prihajata z otoka Sumatra, pravita, da jima je s prebivalci Jave skupen skoraj samo uradni jezik.« In pravita: »Od junija do septembra smo imeli tri mariapolije v Penangu in Johorju (Malezija) in enega v Medanu (Indonezija), na katerih se je zbralo kakih štiristo ljudi.«
Kje je Gibanje najbolj aktivno? »Zlasti v lokalni Cerkvi, kakor pričajo številna srečanja z redovniki, šola za katehete v Yogyakarti, kjer je nedavno p. Salvo d’Orto (OMI) govoril o evharistiji in duhovnosti edinosti; nekaj gen iz Singapura je bilo povabljenih, da pričajo skupni mladih, ki so se udeležili taborjenja v neki župniji. Športni dogodek za otroke – tek za edinost – je bil v Bantulu (blizu Yogyakarte), prišlo je kakih sto ljudi, mladih in odraslih, skoraj vsi muslimani. Enaintrideset mladih se je udeležilo genfesta 2012 v Budimpešti.«
Vanna še pove: »Opozorila bi še, da smo bili na srečanju, na katerem se je zbralo več muslimanskih vasi na dan, ko se v indonezijski zgodovini spominjamo mladih, ki so obljubili, da bodo živeli za edinost države.« To so vasi, v katerih je Gibanje fokolarov pomagalo pri ponovni izgradnji več stavb po potresu leta 2004.