Te besede je papež Frančišek namenil odgovornim za cerkvena gibanja in nove skupnosti. Margaret Karram in Jesúsa Morána smo prosili za njun prvi vtis.
Pogled v prihodnost z nogami dobro zasidranimi v sedanjost. Zdi se, da je to začetek razločevanja, ki ga je svetoval papež Frančišek 16. septembra voditeljem različnih združenj vernikov, cerkvenih gibanj in novih skupnosti, zbranih v Vatikanu na dnevu srečanja in razmišljanja. Organiziral ga je Dikasterij za laike, družino in življenje. V središču dogodka, na katerem je sveti oče nepričakovano govoril na samem začetku, je bila tema: Odgovornost za vodenje v laiških združenjih: cerkveno služenje. Na dogodku sta bila prisotna tudi predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram in sopredsednik Jesús Morán Cepedano.
»Ko sem zagledala svetega očeta prav na začetku srečanja, je bilo to veliko presenečenje,« je povedala Margaret Karram. »Njegov govor je bil izjemen, zelo bogat in pojasnjevalen. Pomagal nam je pravilno razumeti dekret o prenovi vodstvenih vlog v cerkvenih gibanjih in novih skupnostih., ki ga je junija pripravil Dikasterij.«
Sveti oče je povedal, kako zelo ceni in kako je hvaležen vsem navzočim, posebej zaradi načina, kako vsak živi in pričuje evangelij. Zanj je izvirna etapa drznega poslanstva evangelizacije in apostolata vseh prav krst, pripomoček, po »katerem smo skupaj duhovniki v Kristusovem duhovništvu: duhovniško ljudstvo«.
Raznolike cerkvene resničnosti je opisal kot ljudstvo na poti, ki nenehno raste, prepoznava svojo krhkost; ljudstvo, ki se ne ustavlja in je vedno usmerjeno k spreobračanju: »Vedno se zavedajte, da ustvarjanje prihodnosti ne pomeni, da izidemo iz sedanjosti, ki jo živimo! Ravno nasprotno: prihodnost je treba pripravljati tukaj in zdaj, ’v kuhinji’, ko se učimo poslušati in razločevati sedanji čas pošteno in pogumno in pripravljeni na stalno srečevanje z Gospodom, na stalno osebno spreobračanje. Sicer tvegamo, da bomo živeli v ’vzporednem svetu’, distiliranem, daleč od resničnih izzivov družbe, kulture in vseh ljudi, ki živijo ob vas in ki čakajo na vaše krščansko pričevanje. Evangeljska pot ni turistični izlet. Je izziv: vsak korak je izziv in vsak korak je Božji klic.«
Očetovsko opogumljanje, ki razkriva, da sta voljnost in ponižnost pot, po kateri hoditi, da bi lahko vedno znova poglabljali vsak svojo karizmo in razmišljali, kako jo čim bolje utelešati v vsakodnevnem življenju. Dekret, objavljen 11. junija letos, namenjen mednarodnim združenjem vernikov, usmerja na to pot: sprejeti kako spremembo in pripraviti prihodnost začenši v sedanjosti.
Odgovornost za vodenje v laiških združenjih, o čemer je razmišljal papež 16. septembra, dodatno obrne na glavo piramido oz. lahko bi rekli, da vrača pravilen red, ko na vrh postavlja služenje: »Vodenje je služenje,« je pojasnil Frančišek, »/…/ naučimo se reči: ’nekoristni služabniki smo’ (Lk 17,10). Upoštevajmo ta izraz, ki tako blagodejno vpliva na Cerkve in poziva, da bi delovali v njej v ponižnem služenju, kakor nam je pokazal Jezus, ko je umil učencem noge.«
«Po papeževem govoru,« je povedal Jesús Morán, »ni mogoče brati samo dekreta. Dekretu moramo dodati papežev govor tega dopoldneva. Kakor razprava v malem o tem, kako voditi v evangeljski luči.«
»Živimo globoko cerkveni dogodek velikega občestva,« je še dodala predsednica Karram. »Po mojem bomo morali naslednje mesece poglobiti to pomembno temo, da bi bolje živeli našo karizmo.«
»Povedati moramo, kako veliko ljubezen in skrb ima Dikasterij do gibanj. Njihov namen je rešiti karizme, in to je dokazal papež, ki je večkrat ponovil svojo zahvalo različnim navzočim cerkvenim resničnostim, zlasti v tem času trpljenja za zavzemanje za dobro za vse človeštvo,« je zaključil Morán.
Maria Grazia Berretta in Carlos Mana
dostop do celotnega prepisa govora papeža Frančiška:
