Po terorističnem napadu na Izrael, grozi zaradi sproženega nasilja, vala strahu, ki je pretresel oba naroda, tesnoba zaradi talcev in napetost glede usode prebivalcev Gaze: novice iz skupnosti Gibanja fokolarov v Sveti deželi in svetovni poziv k molitvi in postu za mir 17. oktobra.
»Zapustili smo svoje domove in vsi kristjani so se zatekli v cerkve«.
To je kratko sporočilo, ki smo ga zgodaj zjutraj prejeli od nekaterih članov skupnosti Gibanja v Gazi; gre za najnovejše novice, ki smo jih prejeli od njih.
Po besedah patra Gabriela Romanellija, župnika katoliške župnije Svete družine v Gazi, na območju še vedno živi 1017 kristjanov, med njimi pa je tudi nekaj pripadnikov Gibanja fokolarov, s katerimi je komunikacija vse bolj pretrgana in težavna.
Kljub temu je v zadnjih dneh zaokrožilo sporočilo ene od njih, v katerem se vsem zahvaljuje za bližino in molitev, ki je dosegla majhno skupnost v Gazi.
»Dali ste mi moč, da ne prepustim pred zlom« piše, »da ne dvomim v Božje usmiljenje in da verjamem, da dobro obstaja. Sredi vsake teme se skriva luč. Če mi ne moremo moliti, molite vi; mi darujemo in naše skupno delovanje je polno. Svetu želimo zakričati, da si želimo miru, da nasilje rojeva nasilje in da je naše zaupanje v Boga veliko. Če pa nas bo Bog poklical k sebi, bodite prepričani, da bomo iz nebes še naprej molili z vami in ga še močneje rotili, naj se usmili svojega ljudstva in vas. Mir, varnost, edinost in vesoljno bratstvo, to si želimo, in to je Božja in tudi naša volja.«
Margaret Karram: sredi sovraštva novice o bratstvu
Potreben je pogum, da to rečem danes, ko grozote in nasilje zasedajo ves medijski prostor, vendar to ni edina novica. Obstajajo tudi tiste, o katerih se manj kriči, a jih ni mogoče utišati, kot je svetovna mreža molitve na vsaki točki zemlje, ne glede na versko prepričanje ali pripadnost, skupaj z gestami in besedami bratstva. To je povedala Margaret Karram, predsednica Gibanja fokolarov, na brifingu v vatikanskem tiskovnem uradu ob robu potekajoče sinode Katoliške cerkve, ki se je udeležuje kot posebna gostja.
»Judovski prijatelji, ki jih poznam v Izraelu,« je dejala, »so klicali mene, palestinsko Arabko, in rekli, da so zaskrbljeni zaradi tistih, ki živijo v Gazi. Zame je to zelo lepa stvar. Vsi poznajo negativne zgodbe med tema dvema narodoma, vendar si veliko ljudi, veliko organizacij prizadeva graditi mostove, a nihče ne govori o tem. Govor je le o sovraštvu, delitvah in terorizmu. O teh dveh narodih ustvarjamo kolektivne podobe, ki ne ustrezajo resničnosti. Ne smemo pozabiti, da tudi danes veliko ljudi skupaj delajo na izgradnji mostov. Tudi v tej težki uri je to seme zasejano.«
Od judovskih prijateljev: ustvarjati molitveno skupnost
V potrditev tega nam iz kraja v okrožju Tel Aviva piše judovski prijatelj:
»Če ste v stiku s prijatelji Gibanja v Gazi, jim pošljite mojo ljubezen in sočutje. Upam, da so vsi na varnem. Te dni sem z družino doma, šole so zaprte in zadržujemo se v bližini zaklonišč. V klepetalnicah se neprestano vrstijo prošnje in ponudbe za pomoč družinam, ki so pobegnile, vojakom in njihovim družinam. Prosijo tudi za pomoč pri pogrebih, da bi počastili mrtve, kot je treba. Zdi se, da so bili vsi mladi moški vpoklicani v boj, zato se bojimo za svoje prijatelje in sorodnike. Strah nas je, kaj nas čaka. Svoje otroke poskušam zaščititi pred strahom, vendar je naša groza nepomembna v primerjavi s tem, kar se je zgodilo našim bratom in sestram na jugu. Mislim na svoje arabske prijatelje v Izraelu, ki tako kot mi bežijo v zaklonišča. Trudim se moliti hkrati s svojim muslimanskim prijateljem, da bi bili molitvena skupnost, čeprav nas veliko stvari ločuje. Cenim, da ste z nami, skupaj z nami, in vašo molitev bolj, kot lahko to izrazim.«
Kaj lahko storimo?
Margaret Karram je na tiskovni konferenci zaupala bolečino in tesnobo, ki jo čuti za svoje ljudi, na obeh straneh: »Vprašala sem se, kaj delam tukaj? Ali ne bi smela v tem trenutku storiti kaj drugega za spodbujanje miru? Potem sem pomislila: tudi tukaj se lahko pridružim vabilu papeža Frančiška in molitvi vseh. S temi brati in sestrami z vsega sveta lahko prosimo Boga za dar miru. Verjamem v moč molitve.« Nato je spregovorila o akciji “Dovolj z vojnami!!! GRADIMO MIR!”, ki so jo otroci, najstniki in mladi iz Gibanja fokolarov sprožili skupaj z združenjem Living Peace/Živeti mir. Svoje vrstnike pozivajo, naj vsak dan in v vsakem časovnem pasu ob 12. uri molijo za mir; nato predlagajo, naj dan polnimo z gestami, ki gradijo mir v srcih vsakega človeka in okoli njega; vabijo jih, naj pošljejo sporočila podpore otrokom, mladostnikom in mladim v Sveti deželi ter jih spodbujajo, naj prosijo vladarje svojih držav, naj storijo vse, kar je mogoče, da bi dosegli mir.
Gibanje fokolarov se pridružuje pozivu jeruzalemskega latinskega patriarha, kardinala Pizzaballe, k dnevu posta in molitve za mir 17. oktobra: »Organizirajmo trenutke molitve z evharističnim češčenjem in rožnim vencem k Blaženi Devici. Verjetno v mnogih delih naših škofij okoliščine ne bodo dopuščale večjih zborovanj. V župnijah, verskih skupnostih, družinah bo še vedno mogoče organizirati preproste in skromne skupne trenutke molitve.«
Stefania Tanesini
