Tri preprosta vprašanja za nekatere prijatelje Gibanja, drugih verstev in tiste brez verskega prepričanja.
Kako si se odzval na odpoved papežavanja Benedikta XVI.? Kaj ceniš v njegovem pontifikatu? Kakšno je tvoje voščilo za novega papeža?
Tu je del njihovih odgovorov.
»Najprej nisem mogla verjeti. Potem sem razumela, da je sveti oče prišel do te odločitve samo za dobro Cerkve. Ker sem živela z brati katoličani, sem globoko razumela, da je bistvo te službe duhovnega značaja. Hočem biti v edinosti z njim in z drugimi kristjani v molitvi za izvolitev naslednika, da bi Cerkev še naprej delala v prid človeštva.« Metta, budistka s Tajske.
»Zdi se mi modra odločitev prav zato, ker deluje v imenu Boga, prav gotovo je Bog z njim. To dejanje je tako izvirno kot le kaj. Biti mora zgled za celotno človeštvo. Tudi odločitev, da se umakne v samostan, je nekaj veličastnega. Prihodnjemu papežu voščim, da bo z božjo pomočjo še bolj razsvetljen in da ga kritiki, ki nimajo dobrih namenov, ne bodo pobili.« Abdou, musliman iz Alžirije.
»Papeževa odpoved se dotika vseh nas. A nič se ne bo spremenilo v tistem, do česar nam je največ. On je nadaljeval delo Janeza Pavla II. in vrnitev nazaj ni možna. Ravno nasprotno, treba je še bolj napredovati v medsebojnem razumevanju in sodelovanju.« Enrique, Jud iz Urugvaja.
»Zdi se mi, da je (oznanilo o odpovedi papeževanja Benedikta XVI.) zelo pomembna stvar, ki bo vplivala na prihodnost. Cenim ponižnost papeža in njegove iskrene namige o vzrokih odpovedi in o težavah v vatikanski kuriji. S svojim dejanjem se zdi (upam), da se bo odprla pot k večji zbornosti v Cerkvi. Voščila in želje za naslednji pontifikat? Pogum! Novi papež bo moral nositi velik križ, a ga bo mogel bolj deliti s svojim ljudstvom.« Armando, Italijan brez verskega prepričanja.
»Nismo mogli verjeti, ko smo videli Benedikta XVI. oznaniti odpoved službi. Potem nas je preplavilo globoko razumevanje in simpatija do njega. Pred človeškimi omejenostmi ne more pobegniti niti papež! Joseph Ratzinger ima pogum in iskrenost, da to prizna javno. Naslednjemu papežu voščiva, da nadaljuje na poti odprtosti do drugih krščanskih veroizpovedi, do drugih verstev, kakor tudi do ljudi drugačnih prepričanj.« Donika in Luan, Tirana – Albanija
»Po mojem je to modra odločitev, do katere ni prišel zlahka! Tudi to je odgovorno dejanje. Rad bi se mu zahvalil za vse, kar nam je podaril. Od novega papeža pričakujem, da bo imel vedno pred očmi bratstvo, odprtost do drugih prepričanj, ver, da bi gradil svet vesoljnega bratstva.« Racim, musliman iz Alžirije.
Iz Anglije nam spoštovani David Cornick iz Združene reformirane Cerkve in generalni tajnik Churches Together na Angleškem, nacionalnega urada za ekumenske odnose v Veliki Britaniji, potrjuje, da »odločitev papeža Benedikta, da se odpove službi, ne vpliva samo na rimsko katoliško Cerkev, ampak na vse nas, ker je odločitev narejena v zavesti človeških omejenosti, v podpori Božje milosti, nekaj, iz česar se lahko vsi učimo.« Častitljivi Robin Smith, škof iz Cerkve na Angleškem, priča: »Večkrat sem se srečal s papežem Benediktom in vedno me je prevzel vtis njegove svetosti, pristnosti in dobrohotnosti. Odločitev (…), da se odpove in se upokoji [bo imela še večje posledice kot vse druge], ker na novo oblikuje podobo papeževanja ne nazadnje tudi pri samih katoličanih.«
Dr. Callan Slipper, fokolarin in pastor Cerkve na Angleškem, razloži, da je po njegovem papež s to odločitvijo pokazal, kaj je treba razumeti glede petrinske službe: »najprej moliti in trpeti, potem tudi delovati. Pomislil sem, da je to dobra definicija tega, kar moramo vsi delati, da bi služili drugim. Ko se odpoveduje, ne bo več deloval, bo pa še naprej molil in trpel za Cerkev. (…) Zdi se mi, da dokazuje petrinsko službo ne kot službo monarhičnega tipa, ampak resnično bolj kot služabnik služabnikov Boga.«
Iz pravoslavne Cerkve v Moskiv Galia izjavlja, da je »izkusila bolečino in občutek velike izgube. Voščim, da bi bil ta korak Benedikta XVI. za novega papeža zgled ljubezni, ki se ne boji žrtve. Ta njegov korak priča o močnem odnosu z Bogom. Ni mislil nase, ampak na službo, ki jo je Bog hotel od njega.« Vošči, da bi bil novi papež »občutljiv na vprašanja med krščanskimi veroizpovedmi.« Jens-Martin Kruse, pastor evangeličansko-luteranske skupnosti v Rimu, je v dnevniku Osservatore Romano 22. februarja v članku z naslovom “Benedikt XVI., zgled vere tudi za luterance”, poglobil nekatera njegova globoko ekumenska dejanja.
Ekumenskemu svetu se dodaja glas iz judovskega sveta, in sicer rabin iz Argentine Ariel Kleiner: »Ko sem s twitterja izvedel za papeževo odpoved, sem razumel, da vstopamo v dvojni zgodovinski trenutek. Upam, da bo kmalu dim bel in da bo naslednik lahko še naprej nadaljeval po medverskih poteh papežev Benedikta XVI. in Janeza Pavla II.« »Ne glede na to, kaj ta trenutek pomeni za moje brate katoličane,« je izjavila Sonia Kirchheimer, »osebno kot Judinja, ki aktivno deluje na medverskem dialogu, voščim, da bi naslednik Benedikta XVI. nadaljeval v sledi drugega vatikanskega koncila in Nostra Aetate, da bi skupaj gradili bolj miren svet kot sinovi istega Boga.«
Na koncu še hrvaški odvetnik Zdravko Dujmović, ki je brez verskega prepričanja, zapiše: »Papež Benedikt XVI. je odšel brez madeža. Nujno ga moraš imeti rad in ga spoštovati še bolj za vse, kar je storil za sodobno Evropo in za celotno krščanstvo. Novi papež bo lahko nadaljeval po njegovi poti in se umaknil, ko bo čutil, da ne more več nadaljevati te službe. Tudi v prvih stoletjih so se kristjani umikali v puščavo, se postili, da bi dosegli kontemplacijo in imeli v sebi veliko duhovnost … Odšel je velik človek.«
