Francija je postala prva država na svetu, ki večje trgovine obvezuje, da morajo darovati neprodano hrano prehranskim bankam. To je uspeh delovanja civilne družbe.

Naj dvigne roko, kdor med vami se ni pohujšal, ko je videl, koliko sveže, še dobre hrane, se ne prodaja še naslednji dan, temveč jo velike trgovine ob zaprtju odvržejo. Ker ni posebnega dogovora z menzami in dobrodelnimi organizacijami, je vsa tista dobrina namenjena v smetnjak.

Odločilen preobrat se je zgodil v Franciji, ki je postala prva država na svetu z zakonom – odobren soglasno –, ki velike trgovine z več več kot 400 m2 prodajne površne, obvezuje, da podpišejo take pogodbe in se tako ne bo nič izgubilo. Zakon je začel veljati v sredo, 10. februarja, na pepelnično sredo; To je tudi zanimivo!, in je posledica delovanja na ravni družbe pod vodstvom Arash Derambarsh, občinskega svetnika v mestecu Courbevoi.

Vse se je začelo z zbiranjem podpisov – več kot 200.000 v štirih mesecih – lani v prid zakonskega predloga, ki bi zahteval od trgovin, ne samo da neprodano hrano izročijo organizacijam, ki jih lahko še uporabijo, ampak tudi to, da je ne smejo uničiti, kar se je pogosto dogajalo, da bi se ognili dolgim “vrstam” klošarjev pred zabojniki, ki so hoteli uporabiti uporabno, čeprav iz smeti. Precej velika je tudi kazen za neizpolnjevanje zakona: kar 75.000 evrov.

Na to pobudo so lani opozorili tudi parlament in komisijo Evropske unije, da bi tako vse države EU povabili k podobnim korakom. O tej novici so posebej veliko govorili v Veliki Britaniji, zahvaljujoč zanimanju dnevnika The Guardian, ki je o tem precej pisal. Podpisi v dobro te pobude so prišli tudi iz tujine, in sicer 550.000 podpisov.

V moči te podpore se je nadaljevala pot za sprejem zakona in tako je zakon v veljavi: prehranske banke, menze za reveže in dobrodelne organizacije imajo tako dostop do več kot 700.000 ton hrane vsak dan; do zdaj so prejele le 100.000 ton dnevno. To ni samo stvar količine, ampak tudi kakovosti: kakor je v dnevniku Guardian pojasnil Jacques Bailet, direktor mreže Banques Alimentaires, »bomo lahko zagotavljali prehransko ravnotežje pri obrokih, ki jih ponujamo. Prej so nam vedno manjkali meso, sadje in zelenjava. Zdaj upam, da bomo lahko prejeli tudi te proizvode v večji količini«.

Te proizvode bodo morale prehranske banke in druge organizaciji zbirati in ohranjati s točno določenimi higienskimi pravili. Ta zakon pa ne zadeva samo velikih trgovin, ampak tudi prehransko industrijo v širšem pomenu. Tako bodo sama podjetja podarila presežek proizvodnje prehranskim bankam brez pretirane birokracije, zaradi katere je bilo v preteklosti to težko izvedljivo.

Boj proti uničevanju hrane – samo v Franciji 7 milijonov ton, 89 milijonov v EU in 1,3 milijarde na svetu – je torej na dobri poti. V začetku tega leta je začel veljati tudi zakon, ki od restavracij z več kot 180 gosti zahteva, da morajo preskrbeti gostom posode, v katerih lahko odnesejo domov tisto, česar niso pojedli. Delo se nadaljuje, je Derambarsh povedal za Guardian: tudi zbornica občin v Londonu je v osebi poslanca Kerrya McCarthya predlagala podoben zakon, a cilj so inštitucije, da bi pripravili pravila za vso celino.

Reči pa je treba, da velike trgovine predstavljajo samo 11 % zavržene hrane, restavracije 15 %, 67 % predstavljajo naši domovi (preostali odstotki predstavljajo izgube v sami verigi). Če se vsak izmed nas ne bo trudil, bodo tudi taki zakoni imeli manjši uspeh kot sicer.

Vir: Città Nuova