To je ob podpori povabila papeža Frančiška zaveza 480 ljudi različnih veroizpovedi za bratstvo, pravičnost in spravo v središču medverske konference, ki jo spodbuja Gibanje fokolarov in se je začela 31. maja v centru Mariapoli v Castel Gandolfu. (Rim) in se zaključila 4. junija v Assisiju (Italija).
Mednarodna medverska konferenca »Ena človeška družina«, ki jo spodbuja Gibanje fokolarov, se je zaključila z romanjem bratstva v Assisi. Prisotnih je bilo 480 ljudi iz 40 držav; 12 govorjenih jezikov.
V mestu miru je molitev za bratstvo, pravičnost in spravo za vse narode v konfliktu odmevala kot slovesna zaveza, ki so jo udeleženci pozdravili in izrekli vsak po svoji veri.
Med njimi so bili rabini, imami, katoliški duhovniki, teravadski in mahajanski budistični menihi, pa tudi laiki Judje, muslimani, kristjani, hindujci, budisti, sikhi in bahajci ter verniki tradicionalnih afriških religij, vseh generacij.
Konferenco je organizirala medverska ekipa, ki je program osredotočila na najvišjo dobrino miru, ki je danes izjemno ogrožena.
»Izkušnja je neverjetna, izkušnja družine in prisotnosti božjega«, sta povedala Rita Moussallem in Antonio Salimbeni, koordinatorja Centra za medverski dialog Gibanja fokolarov. »Ko je nastala zamisel o konference, si nismo mogli predstavljati, kaj se bo zgodilo: konflikt v Sveti deželi in ponoven izbruh kriz v drugih delih sveta. Vendar pa je ravno danes dialog bolj potreben kot kdaj koli prej. Govorili smo o potrebnih korakih za izgradnjo miru, vendar je bil poudarek predvsem na konkretni izkušnji, ki jo imamo in jo želimo prinesti v svet. Po drugi strani prav konkretno srečanje z drugim preoblikuje številne polarizme v odnosih.«
Govori
Srečanje, poslušanje, koraki sprave, podelitve bolečine narodov so bili zaščitni znaki te konference, na kateri so se menjavali govori strokovnjakov z dialogi po skupinah med udeleženci. Mednarodna politika in diplomatsko delovanje, ekonomija, umetna inteligenca in okolje so bile teme, o katerih so govorili v pogledu miru. Udeležili so se številni akademiki in strokovnjaki iz različnih kultur, verstev in okolij; omenimo le nekatere: veleposlanik Pasquale Ferrara, generalni direktor za politične in varnostne zadeve italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, veliki rabin Marc Raphaël Guedj, muslimanska teologinja Shahrzad Houshmand Zadeh, dr. Kezevino Aram, predsednica indijske organizacije “Šanti Ašram”, Rev. Košo Niwano, imenovana predsednica japonskega budističnega gibanja Rišo Kossei Kai, inženir Fadi Shehadé, ustanovitelj projekta RosettaNet, nekdanji izvršni direktor ICANN. Ekonomist Luigino Bruni, indijska filozofinja prof. Priya Vaidya, islamski teolog Adnane Mokrani, prof. Dicky Sofjan, Indonezijec iz Mednarodnega centra za pravosodje in verske študije, prof. Fabio Petito, profesor religije in mednarodnih zadev na Univerzi v Sussexu in mnogi drugi.
»Danes imajo religije temeljno funkcijo,« je ponovil veleposlanik Ferrara. »V nasprotju s tem, kar pravijo realisti mednarodnih odnosov, vojna ni normalno stanje človeštva. Verstva lahko igrajo vlogo ‘kritične vesti’ človeštva in nagovarjajo politiko ter sporočajo, katere so prioritete. Obstaja potreba po politični domišljiji; zamisliti prihodnost tega planeta na konstruktiven, nov, ustvarjalen način. Negovati moramo nekaj, kar trenutno manjka v mednarodnih odnosih, to je zaupanje.«
Veliko je bilo tudi delov programa, posvečenih osebnim pričevanjem, projektom, dejanjem, osredotočenim na sodelovanje med ljudmi in skupnostmi, ki pripadajo različnim veroizpovedim, za mir in v podporo potrebam svojih narodov.
Avdienca pri papežu Frančišku
3. junija je delegacijo 200 udeležencev sprejel v avdienco papež Frančišek, ki je v svojem govoru pot, ki jo je začela Chiara Lubich z ljudmi različnih veroizpovedi, opredelil za »revolucionarno pot, ki naredi veliko dobrega za Cerkev«. »Temelj, na katerem temelji ta izkušnja,« je dejal sveti oče, »je Božja ljubezen, ki se udejanja v medsebojni ljubezni, v poslušanju, v zaupanju, v sprejemanju in medsebojnem poznavanju, v polnem spoštovanju vsake identitete.«
»Če nam te besede po eni strani vzbujajo globoko veselje,« je komentirala Margaret Karram, predsednica Gibanja fokolarov, »po drugi strani čutimo odgovornost, da naredimo veliko več za mir. Zato si želimo prizadevati za krepitev in širjenje kulture dialoga in ’skrbi’ za ljudi in stvarstvo. Papež nam je to potrdil, ko je dejal, da je dialog med verami nujen pogoj za mir v svetu. V tako temnih časih, kot so ti, človeštvo potrebuje skupen prostor, ki bo dal konkretiziral upanje.«
Stefania Tanesini
Slike: © CSC Audiovisivi – Caris Mendes e Carlos Mana, Vatican Media, RKK.
