V Jànoshalmi na Madžarskem se je skupina ljudi odločila storiti kaj za svoje mesto. Ne samo gledati, se pritoževati in čakati, da bo kdo drugi posegel vmes, temveč delovati v prvi osebi.
Vse se je začelo z vprašanjem: Kaj lahko naredimo za naše mesto Jànoshalmo?
»Prvi korak je bil, da smo med seboj sklenili zavezo,« se spominja M. C. »Obljubili smo si, da bomo živeli Jezusovo novo zapoved: Ljubite drug drugega, kakor sem jaz vas ljubil (Jn 15, 12) tako, da smo med seboj živeli veselje, bolečine, dobrine in izkušnje. Hkrati smo se obvezali, da bomo imeli to mero ljubezni tudi za naše mesto. Taka zaveza medsebojne ljubezni je zahtevala čas, energijo in odrekanje. Velikokrat smo morali začeti znova.
Skupaj smo ustanovili “združenje za Jànoshalmo”, ki ima zdaj 25 družabnikov. Nastalo je veliko idej: pomagati revežem, z mladimi pripraviti programe za njihove vrstnike, organizirati razstave, da bi ohranjali tradicijo. V naših dejavnostih smo tesno sodelovali z nekaterimi ustanovami. Preko teh akcij je z nami sodelovalo več kot sto ljudi.
Ena od idej, ki smo jo hoteli uresničiti, je bila preureditev precej uničenega mestnega parka. Zavedali smo se, da nimata niti naše združenje niti občina potrebnega denarja, zato smo se odločili za akcijo zbiranja odpadnega papirja. Sodelovali smo s trgovinami, a z zbranim nismo dobili veliko denarja. Domislili smo se in organizirali dobrodelni ples v središču mesta. Tokrat je prihodek presegel vsa pričakovanja. Šli smo na občino in naš predlog, da ta denar porabimo za ureditev parka, je bil sprejet. Čez nekaj časa je bil park odprt, a ker je bil brez imena, smo v šolah in vrtcih izvedli natečaj za poimenovanje parka. V njem je sodelovalo več kot sto otrok. Ko smo razglasili zmagovalca, smo pripravili praznovanje in nanj povabili vse otroke.
Dve leti smo sodelovali pri programu “lepšanja mesta”, zdaj pa ima občina ljudi, ki skrbijo za ta vidik. Nadaljevali pa smo z delom za reveže, kar je zelo potrebno, in iz tega se je razvila socialna mreža.
Ko smo spoznali, kako slaba je javna varnost, smo se odločili zbirati denar še na enem družabnem dogodku . Številni niso razumeli, za kaj si prizadevamo, ker so bili prepričani, da mora za varnost skrbeti država. Kljub temu so številni prišli in podprli pobudo s precejšnjimi prispevki. Eden od navzočih je povedal: “Na to praznovanje sem prišel, ker vem, da to, kar obljubljate, tudi uresničite”.«
M. C. – Madžarska
