Dopoldne 7. decembra 2023 je papež Frančišek sprejel Margaret Karram in Jesúsa Morána, predsednico in sopredsednika Gibanja fokolarov skupaj s člani Sveta in odgovornih za različna zemljepisna območja ob 80.letnici njegove ustanovitve. Tu je govor, ki ga je papež povedal med sprejemom.

 

NAGOVOR SVETEGA OČETA FRANČIŠKA

ČLANOM GIBANJA FOKOLAROV

Dvorana konzistorija

Četrtek, 7. december 2023

Dragi bratje in sestre, dobrodošli!

Pozdravljam kardinala Farrela, vašo predsednico dr. Margaret Karram, sopredsednika Jesusa Morána, člane Vrhovnega sveta, delegate z geografskih območij in vse vas. Hvaležen sem, da ste prišli, saj praznujete 80. obletnico ustanovitve Gibanja fokolarov, znano tudi pod imenom Marijino delo. Hvala vam!

Ta dan soupada z dnem, ko se je Božja služabnica Chiara Lubich odločila, da se popolnoma posveti Gospodu. Iz navdiha, ki ga je prejela v povsem običajnem življenjskem kontekstu – ko je šla po mleko za svojo družino – je prišlo do korenitega dejanja podaritve sebe Bogu kot odgovor na klic, ki ga je zaznala sladko in močno v svojem srcu. Bilo je 7. decembra 1943 v Trentu, na vrhuncu vojne na predvečer slovesnosti Marijinega brezmadežnega spočetja. Marijin “da” je postal Chiarin “da”, in sprožil val duhovnosti, ki se je razširil po vsem svetu, da bi vsem povedal, da je lepo živeti evangelij z eno samo preprosto besedo: edinost. Toda edinost pomeni tudi harmonijo: skladnost edinosti.

V teh osemdesetih letih ste poskrbeli, da je to sporočilo odmevalo med mladimi, skupnostmi, družinami, osebami posvečenega življenja, duhovniki in škofi, pa tudi v različnih družbenih okoljih: od sveta šolstva do ekonomije, sveta umetnosti in kulture do sveta informacij in medijev; ter zlasti na področju ekumenizma in medverskega dialoga. Tako ste bili dejavno orodje za velik razcvet del, pobud in projektov, predvsem pa “ponovnih rojstev”, spreobrnitev, poklicev, življenj, podarjenih Kristusu in bratom. Za vse to se danes želimo zahvaliti Bogu.

Februarja 2021 sem v govoru vaši Vrhovni skupščini poudaril tri pomembna stališča za vašo pot: živeti svojo karizmo »z dinamično zvestobo«, sprejemati »krizne trenutke kot priložnosti za zorenje«, dosledno in z realizmom utelešati svojo duhovnost (nagovor 6. februarja 2021). Živeti duhovnost. Danes vas želim spomniti nanje, da bi vas spodbudil, da jih živite in jih spodbujate v treh smereh: cerkvena zrelost, zvestoba karizmi in zavzetost za mir.

Cerkvena zrelost. Vabim vas, da si prizadevate, da bi se vedno bolj uresničevale sanje o popolnoma sinodalni in misijonarski Cerkvi. Začnite v svojih skupnostih in v njih spodbujajte slog sodelovanja in soodgovornosti, tudi na ravni vodenja. V njih naj se povečajo “fokolari” in naj okoli njih širijo ozračje medsebojnega poslušanja in družinske topline, v katerem se spoštujemo in skrbimo drug za drugega, posebej pozorni do šibkejših, tistih, ki najbolj potrebujejo podporo. V ta namen vam bo v pomoč, če si boste prizadevali za načine sodelovanja in posvetovanja drug z drugim na vseh ravneh, pri čemer posebno pozornost namenite komunikaciji in iskrenemu pogovoru.

V zvezi z drugo točko, zvestobo karizmi, vas spominjam na nekaj besed vaše ustanoviteljice: »Tistim, ki bodo šli za teboj, pusti samo evangelij. Če boste to storili, bo ideal edinosti ostal […]. Kar ostane in kar ostaja in bo vedno ostalo, je evangelij, ki ga čas ne obrabi« (C. Lubich, v: La Parola di Dio, Rim 2011, 112-113). Prosim, sejte edinost s prinašanjem evangelija, ne da bi pri tem izgubili izpred oči del utelešenja, ki jih Bog še naprej želi uresničevati v nas in okoli nas po svojem Duhu, da bi bil Jezus dobra novica za vse, nikogar ne izključujoč, in !da bi bili vsi eno« (Jn 17,21).

In tako pridemo do tretje smernice: zavezanost miru, ki je danes tako pomembna. Po dveh tisočletjih krščanstva se hrepenenje po edinosti v mnogih delih sveta še vedno pojavlja v obliki mučnega klica, ki zahteva odgovor. Chiara ga je slišala med tragedijo drugega svetovne vojne in se je odločila, da bo dala vse svoje življenje zato, da bi se “Jezusova oporoka” lahko uresničila. Danes svet žal še vedno razdvajajo številni konflikti in še naprej potrebuje tiste, ki delajo za bratstvo in mir med ljudmi in narodi. Chiara je povedala: Biti biti ljubezen in jo širiti, je splošni namen Marijinega dela« (binkoštna vigilija, Trg svetega Petra, 30. maj 1998). Biti ljubezen in jo širiti: to je glavni namen. In vemo, da da le iz ljubezni prihaja sad miru. Zato vas prosim, da bi bili priče in graditelji miru, ki ga je Kristus dosegel s svojim križem in z njim premagal sovraštvo.

Nekaj vam zaupam: Ko sem šel leta 2014 v Redipuglia ob stoti obletnici prve svetovne vojne in videl tisto pokopališče, sem jokal, jokal. Toliko uničenja! In vsakega 2. novembra grem na kakšno pokopališče, tudi zadnjič na pokopališče Commonwealtha in gledam leto smrti vojakov: 22, 24, 18, 30 let … Uničena življenja. Zaradi vojne. In vojna se ne konča. In v vojni vsi izgubijo, vsi. Zaslužijo samo proizvajalci orožja. In če eno leto ne bi izdelovali orožja, bi se svetovna lakota lahko končala. To je grozno. O tej drami moramo razmisliti.

Preden zaključim, bi rad izrekel še zadnje povabilo, primerno za ta adventni čas: k budnosti. Past duhovne posvetnosti vedno preži na nas. Zato je nujno, da se tudi vi znate odzivati odločno, dosledno in realistično. Ne pozabimo, da je nedoslednost med tem, kar pravimo, da smo, in tem, kar v resnici smo, najhujše nasprotje pričevanju. Nedoslednost. Bodite pozorni, lepo prosim! In zdravilo je vedno vračanje k evangeliju, h korenini naše vere in vaše zgodovine: k evangeliju ponižnosti, nesebičnega služenja, preprostosti. In vedno se rad spomnim, da ste zelo blizu Božji skrivnosti, štirim skrivnostim Boga. Bog štirih stvari ne more razumeti: ne ve, koliko je kongregacij redovnic; kaj mislijo jezuiti; koliko denarja imajo salezijanci; in čemu se smejijo fokolarini!

Dragi bratje in sestre, kot smo že omenili, ste Marijino delo: ona je tista, ki je vas spremlja že osemdeset let in dobro veste, da s tem ne bo nikoli prenehala. Naj bo Devica iz Nazareta vir vaše tolažbe in moči, da boste apostoli edinosti v službi Cerkve in človeštva. Hvala za to, kar ste in kar počnete! Z zaupanjem nadaljujte svojo pot. Iz srca vas blagoslavljam. In priporočam vam: ne pozabite moliti zame. Hvala!
Slike:

Vir: focolare.org