Močna izkušnja Jenny López, vodje centra Chiara Lubich za starejše v Lámudu (perujska Amazonija). Zgodba o njenem srečanju z gospo L.
Nekega jutra sem v svojo pisarno na občini prejela dopis, v katerem je bila prošnja za pomoč pri sprejemu starejše ženske v naš center. V dopisu je bilo navedeno le ime osebe, L., in številka dokumenta.
Zato sem prosila za popolnejše poročilo in posodobljeno diagnozo njenega zdravstvenega stanja. Na občini so mi pojasnili, da je bila starejša ženska žrtev nasilja lastne družine. Ona je ranljiva oseba, imela je sledove udarcev na rokah, ni se mogla premikati in bila je popolnoma zapuščena. Bilo je preudarno, da se odide iz svojega doma in kraja.
Kot odgovorna oseba za hišo Hogar “Chiara Lubich” sem lokalne oblasti prosila, naj pospešijo urejanje dokumentov za ta primer, ki je bil po mojem mnenju zelo nujen. Sodišče je moralo izdati odločbo, da bi starejša gospa lahko zapustila svoj dom, vendar je bil sodnik na dopustu. Odločila sem se, da jo takoj sprejmem in prevzamem vso odgovornost. Do nje smo po zelo slabih cestah potrebovali sedem ur. Našli smo jo samo v njeni majhni hiši, zaspano, skorajda umirajočo. Približala sem se ji in jo klicala po imenu, vendar se ni odzvala. Takoj sem podpisala zapisnik, da sem jo lahko premestila, in to noč smo prespali v hostlu. Nisem mogla spati, moj um in duša sta bila osredotočena na to, kaj bi se lahko zgodilo. Zgodaj sem vstala in vse svoje strahove darovala v molitvi. Naslednji dan sem prosila za podporo socialne delavke, da bi se končno lahko vrnila domov k možu, otrokom in ostarelim staršem, vendar v tistem trenutku ni bilo možno. Težko sem se odločila, vendar sem v sebi čutila, da ne smem obupati. L. življenje, vezano na nitko, je bilo odvisno le od naših majhnih prizadevanj. Tako je minil še en dan. L. sem zašepetala: »Trpiš kot Jezus na križu in jaz sem tu s teboj. Če boš morala iti v nebesa, ne boš sama, spremljala te bom.« Prenočila sem z njo, naslednje jutro pa so prišli zdravniki, ki so jo oskrbeli, ji dali dovolj tekočine in šele nato smo jo lahko prenesli v Hogar, kjer so jo sprejeli z veliko ljubeznijo.
Vendar je bilo potrebnih 23 fial zelo močnega zdravila. Obšla sem številne lekarne in končno se je zdelo, da jih imajo, vendar je prodajalec dvomil, da je število fial tolikšno. Ko pa sem pogledala, je bilo v škatli točno 23 fial. Njen obraz je bil presenečen: »Tako je, ko hodiš z Bogom,« sem mu z veseljem rekla.
Po tem dolgem potovanju si je L. lahko odpočila. Čez nekaj dni jo je Bog poklical k sebi, obdano z ljubeznijo in molitvami vseh nas ter z maziljenjem bolnikov. Kljub žalosti v vseh ostaja veselje, da smo imeli radi to drago starko, ki je tako zelo trpela, a je pustila sled ljubezni in molitve zanjo od ljudi po vsem svetu. Njena kratka navzočnost je bila dar, vsi smo bili zelo pozorni in z obnovljenim zaupanjem v Boga.
Jenny López Arévalo (Lámud, Amazonas, Peru)
Pričevanje je zbral Gustavo E. Clariá