10. septembra 2021 je občina Grottaferrate (Rim, Italija) po smrti podelila Chiari Lubich častno meščanstvo. To priznanje vidno prikaže prijateljstvo med ustanoviteljico Gibanja fokolarov in tem območjem, ki je bilo njej zelo pri srcu in kjer so nastale prve strukture Gibanja. Medaljo so izročili sedanji predsednici Magaret Karram.

To je »mesto-mati«, kraj, kjer »se zbira eno samo ljudstvo ljudi različnih poklicev«. To dejstvo je Chiaro Lubich spodbudilo, da je prepoznala v Castelli Romani območje, kjer bo lahko vse zacvetelo in posebej v mestu Grottaferrata, ki je postalo za Gibanje fokolarov nov dom po Trentu, njenem rojstnem mestu, in Rimu.

Leta 1959 je bila odprta dvorana za srečanja v vili Marija Vnebovzeta, zelo lepi hiši, ki jo je dala na razpolago Gibanju fokolarov markiza Rossignani Pacelli, sestra papeža Pija XII. Ta hiša je od tedaj postala srce Dela, živo in goreče »Marijino mesto«. Čeprav je Chiara Lubich še naprej stanovala v Rimu, je med leti 1956 in 1964 v Grottaferrati bivala daljša obdobja.

Na vse te dogodke, ki jih je vodil Bog, je v svojem govoru spomnila predsednica Gibanja fokolarov Margaret Karram ob slovesnosti podelitve posmrtnega častnega meščanstva Chiari Lubich. Na podelitvi 10. septembra so bili prisotni župan Grottaferrate in župani sosednjih občin. Svečanost so zaključili s filmom “Chiara Lubich: Ljubezen premaga vse”.

Dogodek je bil načrtovan že leta 2004, a prestavljen najprej zaradi Chiarine bolezni in pozneje smrti. Čut za skupnost in bratstvo so vrednote, ukoreninjene v življenje Gibanja, ki lahko postanejo, kakor je povedal župan Grottaferrate, eno »samo orodje podelitve« tudi znotraj javnega življenja mesta, s čimer ostaja »iskanje skupnega dobrega« glavni namen delovanja.

To, kar bi se lahko zdelo težka pot, se potrjuje v »edinosti preko ljubezni«. Margaret Karram je uporabila neobjavljene Chiarine besede in dejala: »Rada bi opozorila na umetnost ljubezni vse navzoče, posebej prebivalce Grottaferrate, da bi si – če to želijo – pomagali živeti jo in jo širiti povsod.«

Ta zapuščina je namenjena vsem, zato vsak lahko v svojem malem kraju postane varuh edinosti, včeraj in danes. Ta izkušnja se, kakor je povedala predsednica Gibanja, »ne ustavlja na mejah našega mesta, ampak se razteza na odnose bratskega sodelovanja tudi z drugimi občinami, da bi se večala in postajala vedno bolj svetla mreža mest za bratstvo.«

S tem časnim meščanstvom je izpolnjen mozaik častnih meščanstev štirih mest, v katerih je živela Chiara: Trento, Rim, Grottaferrata in Rocca di Papa.

Maria Grazia Berretta