Gibanje fokolarov v Franciji in po vsem svetu se leta dolgo trudi za ustvarjanje delčkov bratstva. Ob nedavnih ekstremističnih napadih, ki sejejo sovraštvo in nasilje, zaradi česar naj bi se ustavil proces vzpostavljanja večjega miru, se je to zavzemanje še bolj okrepilo.
Pred dramatičnimi dogodki v Parizu in drugje po svetu, »Gibanje fokolarov joče z jokajočimi, hkrati pa še naprej veruje v pot dialoga, sprejemanja in spoštovanja drugega, neodvisno od tega, kdo je in ne glede na njegovo poreklo, vero in narodnost«. Tako je izjavila predsednica Maria Voce po pariških atentatih.
Ob tej priložnosti bi vam radi predstavili nekaj osebnih in skupnostnih pobud v Franciji in drugod, ki govorijo o dialogu s komer koli. Parižanka je stopila do trgovca in lekarnarja (Maročan in Alžirec) in obnovila prijateljstvo z njima. Par iz Vendée podpira lokalna združenja za sprejem prebežnikov. Uslužbenec GAIC (Skupina muslimansko-krščanskega prijateljstva) v Mulhouse v Alzaciji je še bolj podprl pripravo medverskega tedna, ki je potekal prav novembra (intervju Radia inBlu); župnik iz okolice Pariza je skupaj z muslimani iz svoje četrti napisal izjavo o miru; več ljudi se je aktivno priključilo medverskemu festivalu »Živeti skupaj v Cannesu«; ta iniciativa je letos prejela nagrado »Chiara Lubich za bratstvo«; skupna organizacija druge izvedbe »Muslimani in kristjani: skupaj z Marijo«, predvidene za 2. aprila 2016 v baziliki Longpont (Essonne). V Italiji med ljudmi se širi vabilo, naj poiščejo »muslimane, ki živijo na njihovem območju, in se trudijo vzpostaviti mostove, ustvarjati globlje odnose, delati skupaj v konkretnih akcijah za mir«. V nekaterih mestih že dolgo obstajajo taki odnosi s sadovi bratstva.
V Veliki Britaniji so takoj organizirali molitveno verigo za žrtve tragedije, Boga prosijo, da »da bi bili orodja za prinašanje edinosti v svoje okolje« in na Irskem večer spoznavanja sirske kulture kot priprave na sprejem prebežnikov, ki prihajajo k njim. V Baslu in Adliswilu v Švici se muslimanske in krščanske žene redno srečujejo vsak drugi mesec in govorijo o veri. V Luganu so imeli ljudje poglobljen pogovor z imamom Samirom Jelassijem. V Avstriji se je v Meiningenu (Voralberg) nekaj dni pred atentati zbralo 150 oseb s Cenapom Aydinom, direktorjem Inštituta Tevere v Rimu, in s profesorjem Siebenrockom z Univerze v Innsbrucku iz študijske skupine, ki zbira muslimanske teologe iz Irana, Tunizije, Alžirije in Turčije, ter katoliškimi teologi. V Nemčiji v Augsburgu je zaživela spodbuda “Točno ob 7h – Augsburg moli za mir”: 7. vsak mesec ob 7h popoldne se v eni večjih cerkva mesta, ki je enkrat katoliška, drugič luteranska, srečujejo s prebežniki. Strokovnjak ali predstavnik kake nevladne organizacije prikaže stanje v eni od držav, kjer so posebne težave. Potem je bil pohod za mir v Valdarnu v Italiji, kjer ima sedež mestece Loppiano; prireditev na trgu v Bahia Blanca v Argentini, povsod brez zastav in političnih barv.
V Kaliforniji so imeli dobrodelno večerjo za zbiranje denarja za pomoč prebežnikom, pred tem molitev za žrtve terorističnih napadov v Parizu in Beirutu ter predstavitev projekta Zedinjen svet. V Hondurasu pohod za mir, ki ga je pripravilo Gibanje kot solidarnost s Sirijo; prišli so ljudje iz različnih mladinskih gibanj, ki so prinašali sporočila edinosti in dialoga. Iz Azije piše Luigi Butori: »Mislim na mrtve zaradi skoraj vsakodnevnih atentatov na jugu Tajske, na begunce Rohinya; mislim na prijatelje muslimane v mošeji v Chiangmaiju; mislim na Mae Sot, kjer še danes prihajajo begunci iz Myanmara in iščejo boljše življenje.«
In spomni na vabilo Chiare Lubich iz leta 1980: »Če je v vašem mestu mošeja, sinagoga ali kak drugi kraj nekrščanske vere, vedite, da je vaše mesto tam. Najdite načine za stik s temi verniki, da bi z njimi začeli dialog.« Te besede nas »vabijo, da ustvarjamo odnose s tistim, ki ni naše vere: pravi, globok odnos, kajti drugi je zame obličje božjega«. V Egiptu se nadaljuje il Living Peace Project, projekt vzgoje za mir, ki je nastal v Kairu in se razširil po vsem svetu; vanj je zajetih več sto šol in na tisoče učencev in je prejel v Luksemburgu nagrado za mir 2015.
Tudi umetnost daje svoj prispevek: “Dieu pleure avec nous” (Bog joče z nami) je naslov slike, ki jo je naslikal Michel Pochet, francoski umetnik, po pariških atentatih. V Bruslju so pripravili koncert mešanega muslimansko-krščanskega zbora z naslovom “Fraternité en chœurs”, besedna igra med besedama “zbori” in “srca”.
