Recife: Katedra Chiare Lubich
Spodbujati študij in raziskovanje tem, povezanih z bratstvom in s humanizmom, izhajajoč iz misli Chiare Lubich, je namen nove katedre, ustanovljene 25. marca na Katoliški univerzi v mestu Pernambuco v Braziliji.
Bratstvo, ne kot »nekakšna romantična ali zgolj verska vrednota, temveč klic k razumnosti«, konkreten projekt dežele, kot je Brazilija, »ki je zaznamovana z resnimi neenakostmi in je hkrati dežela, ki zavzema strateško mesto v svetu«. S temi besedami je ustanovitev katedre Chiare Lubich utemeljil rektor univerze, jezuit Pedro Rubens. »Študij poglabljanja bratstva priteguje čedalje več zanimanja raziskovalcev različnih disciplin,« dodaja prof. Paolo Muniz, direktor fakultete Asces, partnerice Katoliške univerze Pernambuco v tem projektu. »Obe univerzi,« dodaja, »sedaj usmerjata svoje raziskovanje v misel in delo Chiare Lubich, ki je bila ne samo duhovna voditeljica, ampak tudi navdihovalka novih luči, ki razsvetljujejo različna področja človeškega znanja.«
Slavnost ob ustanovitvi katedre je potekala v času, ko se je v Braziliji mudila Maria Voce, predsednica Gibanja fokolarov. V svojem govoru ob odprtju je predstavila pogled na človeka, antropologijo, ki izhaja iz duhovnosti Chiare Lubich in je globoko ukoreninjena v Svetem pismu. Izhajajoč iz vprašanja, kdo je človek, je Maria Voce poglobljeno predstavila dinamiko ljubezni v Sveti Trojici, njen odsev v življenju človeka in vesolja, poklicanost, da smo »Ljubezen v odnosu«. Spomnila je, da »smo, če živimo drugega«, to pomeni »prazni sebe«, »dar brez mere«. Od tod izhaja nov življenjski slog, dodaja, »ki zmore oblikovati rodoviten teren, na katerem lahko vzklijeta pristen humanizem in konkretno bratstvo«.
Med navzočimi je bil tudi škof Genival Saraiva, ki ceni, da se družbena razsežnost znanja uteleša tudi preko pobud, kot je ta.
Različne vidike misli Chiare Lubich že poglabljajo na različnih univerzah. Ustanoviteljica Gibanja fokolarov je prejela 16 častnih doktoratov, priznanje Unesca za vzgojo za mir leta 1996 in priznanje Sveta Evrope za človekove pravice leta 1998.
Ob tej priložnosti je založba izdala knjigo z naslovom “Fraternidade e Humanismo: uma leitura interdisciplinar do pensamento de Chiara Lubich” [Bratstvo in humanizem: interdisciplinarna interpretacija misli Chiare Lubich].
Značilnosti novega humanizma za današnji čas
Odlomek iz uvodnega predavanja Marie Voce
Skupaj s prisrčnim pozdravom rektorju, vsej akademski skupnosti, predstavnikom javnih in cerkvenih oblasti bi rada izrazila svojo hvaležnost za povabilo, da bi imela uvodno predavanje ob ustanovitvi katedre, ki jo je Katoliška univerza v Pernambucu poimenovala po Chiari Lubich, ki sem jo pred šestimi leti nasledila kot predsednica Gibanja fokolarov.
Ta občutek hvaležnosti se v meni združuje z iskrenim zadovoljstvom zaradi posebnega pomena, ki je bil dan katedri: “Humanizem in bratstvo”. Ta dva vidika sta svojem medsebojnem dopolnjevanju izjemno pomembna tema za današnji čas zgodovine.
Na to nas še posebej opozarja vplivni glas papeža Frančiška, ki nas poziva k zavedanju, da je odločilno vprašanje, ki se postavlja pred nas, antropološko vprašanje, katerega rešitev vidi v spodbujanju “kulture srečevanja”, kulture torej, ki se bo oblikovala s tem, ko bomo brez zadržkov šli k ljudem in brez strahu tudi do “bivanjskih obrobij” sveta, da bi tudi tja prinesli pričevanje bratske ljubezni, solidarnosti, podeljevanja.
In prav ti dve resničnosti – humanizem in bratstvo – neločljivo označujeta tudi prispevek Chiare Lubich. Kot velika karizmatična žena 20. stoletja je namreč ustanovila Delo, ki si s tem, ko v sebi nosi natančno določeno podobo človeka, prizadeva sejati v človeštvo vseh zemljepisnih širin kali evangeljskega življenja, ki ga spremljajo na njegovi poti k vesoljnemu bratstvu, za katero je prosil Jezus: »Da bi bili vsi eno« (Jn 17,21). In tudi zahvaljujoč temu prispevku se v današnjem času zgodovine izoblikujejo poteze novega humanizma, za katere se zdi, da dajejo vrednost tistemu, kar teolog Hans Urs von Balthasar trdi o doktrinalni vlogi velikih karizem, ki so dar in izraz Svetega Duha, ki »nikakor ni zgolj teorija, ampak vedno tudi življenjska praksa«. (…)
Pripravila Irena Santoro za www.novisvet.si
