Bliža se čas mariapolijev, v Sloveniji bo julija, in prinašamo odmev z mariapolija v Taungyyu (Birmania, 1400 m nmv), na katerega je marsikdo dolgo potoval, a veselje je skupno vsem: na novo odkriti bratje, čeprav tako različnega porekla.
»Prisrčen pozdrav od skoraj dvesto udeležencev našega šestega mariapolija v Mjanmaru! Večina je zelo dolgo potovala do semenišča v Taunggyiju v gorah vzhodnega dela države: 12 ur potovanja iz Yangona, kakih 20 ur z juga, nekdo je iz svoje vasi potoval kar tri ure do avtobusa, s katerim se je vozil še 10 ur.« Iz Mjanmara pišeta Vivienne in Roberto ob sklepu nekaj skupaj preživetih dni v začetku maja na “mariapoliju”, značilnem srečanju Gibanja fokolara, na katerem ljudje vseh starosti in družbenega sloja izkusijo bratstvo, ki se rojeva iz evangelija tudi tedaj, ko na srečanju niso – kakor je bilo v Mjanmaru – samo kristjani. »Bili smo katoličani, predstavniki drugih krščanskih veroizpovedi in nekaj budistov.«
V nadaljevanju sta zapisala: »Sveže podnebje v Taunggyiju je v nasprotju z vročino s 40 stopinjami Celzija v Yangonu, zato smo se počutili kot v majhnem raju. Zlasti pa se je toplota naše medsebojne ljubezni, ki smo jo merili s termometrom naših “dejanj ljubezni”, osebnih in prejetih, višala vsak dan bolj.« Pri pripravah in poteku so pomagali nekateri fokolarini s Tajske, kjer je te dneve težko zaradi politične napetosti, in nekaj bogoslovcev, ki so bili tam na počitnicah.
»Odgovorna sem za združenje mater iz moje vasi,« je povedala Felicita Khin San Moe. »Preden sem prišla sem, smo imele problem, ker so se nekateri člani prepirali med seboj. V teh treh dnevih mariapolija sem si premislila. Odločila sem se, da se bom ob vrnitvi v znak ljubezni opravičila tem mamam .«
»Čeprav sem iz baptistične Cerkve, menim, da sem tukaj zahvaljujoč Mariji, naši materi,« je povedal 19-letni Eden Htoo. »Storil bom vse, kar je v mojih močeh, da bi raslo seme medsebojne ljubezni, ki je bilo posajeno v moje srce, in da ga bom delil z drugimi.«
Michael je zaupal, da je bil »opogumljen, da bolj spoštuje osebe drugih verstev.« In Paulina, 18 let: »Všeč mi je bil stavek: “Če hočeš biti ljubljena, moraš najprej sama ljubiti”. Nikoli se nisem opravičila, če sem se s kom prepirala. Mislila sem, da s tem prizadenem svoj jaz. Razumela sem, da je pomembno tudi prositi za odpuščanje. Prej sem bila proti tistim, ki so me sovražili, a zdaj bom poskusila delati tako: bolj bodo proti meni, bolj jih bom ljubila.«
Med udeleženci je bil tudi škof msgr. Matthias U Shwe, ki je Gibanje spoznal še kot bogoslovec od prvih italijanskih fokolarinov, ki so prišli v Mjanmar leta 1966: »Presenetil nas je, saj je prišel nekaj ur pred sklepno mašo. Opogumil nas je in spodbudil, naj se vrnemo naslednje leto. Odšla sva polna veselja,« končujeta Vivienne in Roberto, »z željo prinesti v naša okolja izkušnjo edinosti, ki smo jo doživeli te dneve.«
