Kot odgovor na krizo kulture, ki je ne doživlja samo zahodna civilizacija, se iz duhovnosti edinosti oblikujejo smernice, ki na prehodu k novim kulturnim vzorom pomagajo utirati te nove poti v obnovljeni kulturi.
Za razvoj karizme edinosti je značilna tudi usmerjenost k medsebojnemu dialogu s svetom kulture v njegovih najrazličnejših izraznih oblikah: v politiki, gospodarstvu, umetnosti, sredstvih obveščanja, pedagogiki, psihologiji, sociologiji, medicini, pravu, arhitekturi, okoljskih vedah, športu. Z različnimi zborovanji, posveti, srečanji, forumi, delavnicami in z uporabo sredstev javnega obveščanja ta dialog spodbujajo mednarodno tajništvo in posamezna »jedra«, ki se porajajo v posameznih delih sveta, da ponudijo podporo z bogatimi idejami, kulturnimi prispevki in s tvornimi in pomembnimi izkušnjami.
Namen
Dialog je namenjen vsem, ki jih vznemirjajo izzivi, pred katerimi smo, da bi na temelju edinosti izoblikovali za posamezna področja ustrezne rešitve in znanstvene poglede, kar ne pomeni poenotenosti, pač pa odprt pogovor, ki zajema različne poglede, ideje, pretekle in prihodnje vizije. Bolj kakor za medsebojno soočenje je to pomembno za oblikovanje novih kulturnih stvaritev.
Predlog
Sodobna družba je vse bolj kompleksna. Zaradi splošne razdeljenosti sveta je ogroženo predvsem znanje, ideje. Različni kulturni svetovi vplivajo druga na drugega, se med seboj izogibajo, pa tudi spopadejo ter sprožajo napetosti. Zato je vse bolj nujno, da spodbujamo »kulturo edinosti« kot nosilko pozitivnih vrednot, ki je sposobna v središče kulturnih interesov postaviti človeka z njegovim dostojanstvom, graditi medsebojne vezi in je hkrati odprta za nadnaravno ter je današnjemu svetu sposobna dati utrip in podobo, ki je bližja iskanju posameznikov in narodov.
Zgodovina
Ta je že od samih začetkov Gibanja fokolarov zaznamovana s tremi med seboj prepletenimi obdobji, tremi fazami, ki jih je Chiara poimenovala po treh mestih, ki simbolično predstavljajo našo družbeno in kulturno pot.
1.Asizi. Izbira Boga v njegovem očetovstvu. V prvem obdobju, ki je trajalo nekaj desetletij, je Bog navdihoval člane Gibanja, da to ljubezen udejanjajo v lastnem življenju.
2.Pariz. Iskanje resnice. V drugem obdobju, ko se je ta slog življenja izoblikoval in utrdil, so se člani Gibanja čutili poklicane, da iz osebnega in skupnega življenja duhovnosti izluščijo nauk, ki ga vsebuje: njeno resnico. To je »Pariz« – mesto študija, če uporabimo frančiškansko izrazoslovje -, ki se pridružuje »Asiziju«, mestu življenja. Pariz je postal stvarnost, za katero pa ni bilo nikoli bojazni, da bi lahko uničila Asizi. Več kot desetletna izkušnja potrjuje, da k življenju – življenju ljubezni izredno pripomore luč resnice.
3. Hollywood. Pozitivno poročanje o življenju. V tretjem obdobju, v katerem živimo, je prisotna nuja, da v življenju nista navzoči samo Božja dobrota in evangeljska resnica v kulturi, pač pa tudi lepota Boga v vseh izrazih človekovega vedenja. To obdobje je poimenovano po mestu Hollywood, ki je simbol posredovanja, seznanjanja, deležnosti bivanja in iskanja v kulturi. To je stopnja, ki ne ogroža Asizija, niti Pariza, ker ju predpostavlja, saj ne more obstajati brez njiju.
Priznanja
V zadnjih letih so mnoge katoliške in državne univerze – s podelitvijo vrste častnih doktoratov Chiari Lubich – prepoznale velik vpliv duhovnosti edinosti na različnih kulturnih področjih.
Vir: www.focolare.org