»Tolažite drug drugega in drug drugega izgrajujte.«
(1 Tes 5,11) mp3 b čb

Apostol Pavel piše krščanski skupnosti, ki jo je ustanovil v Tesaloniki. Ne more se več vrniti, saj je moral zaradi hudih težav in preganjanja od tam zbežati. Vendar pa v svojih pismih še naprej z ljubeznijo spremlja njihovo življenje in, še več, jih hvali zaradi trdnosti in vztrajnosti v veri. Postali so zgledni pričevalci.
Pavel ve, kako ta skupnost globoko v sebi išče odgovore, pozna njena bivanjska vprašanja: Kaj nas čaka po smrti? Če se bo Gospod hitro vrnil, kako naj se primerno pripravimo na njegov končni prihod?
Pavel ne odgovarja, katera pravila je treba spolnjevati, ampak znova izpove svojo vero: Jezus je iz ljubezni do vsega človeštva dal svoje življenje in je vstal od mrtvih ter tako vsem ljudem odprl pot v Življenje.
Da bi se pripravili na njegovo vrnitev, Pavel svetuje, naj v vsakdanjem življenju živijo po evangeliju, še naprej pošteno delajo in gradijo bratsko skupnost.

»Tolažite drug drugega in drug drugega izgrajujte.«
Pavel je to osebno izkusil: evangelij omogoča, da vzklije seme dobrote, ki ga je Bog položil v človeško srce.
To je seme upanja, ki raste, ko se vsak dan osebno srečuje z Božjo ljubeznijo, in cveti v medsebojni ljubezni. Pomaga nam premagovati slaba semena individualizma in nezanimanja, ki povzročajo osamljenost in spore, in nas spodbuja, naj nosimo bremena drug drugega in se spodbujamo.
Ta beseda je preprosta, vsi jo lahko razumemo in uresničujemo in lahko spremeni naše osebne in družbene odnose.
Je dragocen nasvet, ki nam pomaga znova odkriti temeljno resnico o bratstvu, ki je temelj mnogih kultur. Načelo filozofije ubuntu iz plemena Bantu pravi takole: »Jaz sem to, kar sem po zaslugi tega, kar smo vsi.«
To je bila vodilna misel političnega delovanja vélikega metodističnega voditelja Nelsona Mandele v Južni Afriki: »Ubuntu ne pomeni, da se ljudje ne smejo posvečati sebi, temveč pomeni, da si zastavljajo vprašanje: “Ali hočeš to delati zato, da bi pomagal skupnosti okoli sebe, da bi se izboljšala?”«1

»Tolažite drug drugega in drug drugega izgrajujte.«
Kako naj živimo to besedo?
»Tudi mi bomo skušali rasti v medsebojni ljubezni znotraj naših družin, našega delovnega okolja, naših skupnosti ali cerkvenih združenj, župnij itd. Ta beseda zahteva od nas obilo medsebojne ljubezni, to je ljubezen, ki zna preseči običajne meje in razne ovire, ki izhajajo iz naše prikrite sebičnosti. Dovolj je, če pomislimo na določene vidike krščanske ljubezni (strpnost, razumevanje, medsebojno sprejemanje, potrpežljivost, pripravljenost za služenje, usmiljenje do resničnih in domnevnih pomanjkljivosti našega bližnjega, delitev gmotnih dobrin itd.), in že odkrijemo mnogotere priložnosti, da bi jo živeli.
Če bo našo skupnost prevevalo ozračje medsebojne ljubezni, je jasno, da se bo njena toplina nezadržno širila na vse. Tudi tisti, ki še ne poznajo krščanskega življenja, bodo začutili njegovo privlačnost in zlahka, skoraj ne da bi se tega zavedali, jih bo prevzelo do te mere, da bodo začutili, da so del iste družine.«2

»Tolažite drug drugega in drug drugega izgrajujte.«
V mestu Palermo (Italija) se je v tem duhu rodila skupina za zdravniško pomoč različnih specialističnih smeri, tudi psihološke in bolničarske, ki je na voljo ubogim v mestu. Tisti, ki jo vodijo, so povedali: »Smo skupina zdravnikov in zdravstvenih delavcev iz različnih cerkva. Evangeljske besede nas spodbujajo, da v vsakem človeku prepoznamo brata ali sestro, posebno v tistih, ki so zboleli, pa nimajo možnosti za zdravljenje. Med tistmi, ki jim nudimo pomoč, so tudi osebe s hudimi boleznimi ali pa gre za odvisnike od iger na srečo in interneta. Svojo poklicno usposobljenost nudimo na krajih, kjer delujemo, in s tem pomagamo zdravstvenim ambulantam, ki so že tam. Da bi novice med nami krožile in bi se obveščali o nujnih primerih, smo ustvarili stran za stike na whatsappu, na facebooku in mrežo elektronskih naslovov.
Čeprav je naša skupina nastala pred kratkim, že deluje in skrbi predvsem za priseljence, posebno za gansko adventistično skupnost, ki živi v mestu. Skupina je številna in radostna, saj izkušamo veselje, da si pomagamo kot bratje, sinovi istega Očeta.«
Letizia Magri

1 Iz knjige “Experience Ubuntu”, intervju Tima Modiseja, 24. maja 2006. Vir: https://le-citazioni.it/autori/nelson-mandela/; 2 Ch. Lubich, Beseda življenja za november 1994, v: Novi svet 11/1994.