
Objavljamo povzetek njenega nagovora …
Tudi Gibanje fokolarov v polnem sozvočju s celotno Cerkvijo čuti nujnost “nove evangelizacije” in se je z “novim” poletom in gorečnostjo zagnal po tej poti.
Zaradi svoje razširjenosti na petih celinah in med najrazličnejšimi sloji prebivalstva, med mladimi in odraslimi, v verskem in laičnem okolju, pogosto na mejnih območjih dojema ves pomen in nujnost nove evangelizacije prav v tem tako razkristjanjenem stoletju. »Bog je položil v naše roke samo evangelij. Naša prva naloga je,« je spodbujala Chiara Lubich, »darovati evangelij drugim, oznanjati ga, širiti ga.«
Da bi beseda oznanjevanja za člane Gibanja privrela iz vedno bolj močnega odnosa z Bogom, si člani prizadevajo “težiti k svetosti” posamezno in skupaj, kakor je dobro osvetlil drugi vatikanski koncil.
V želji, da bi »prenašal čist in celovit nauk, ki ne bi bil razvodenel ali skrivljen«, »na najbolj učinkovit način«, primeren sedanjemu času, skrbi za stalno vzgojo svojih članov v veri, kar podpira s primernimi letnimi tečaji za poglabljanje katekizma katoliške Cerkve, kompendija družbenega nauka Cerkve, dokumentov cerkvenega učiteljstva in moralne teme, ki so posebej nujne in aktualne. Za mlade smo začeli s triletno vzgojo za krščansko vero (tudi online), ki temelji na Youcatu.
Tako vzgojeni ljudje iz Gibanja fokolarov opravljajo svoj apostolat z osebnim ali s skupnim prizadevanjem živeti evangelij, da bi bili v svetu taki, kakršne hoče Jezus: “luč, kvas in sol”.
Med vsemi evangeljskimi besedami ena posebej izraža karizmo, lastno Gibanju, in predstavlja bistvo njegove duhovnosti in temelj njegovega zavzemanja za evangelizacijo: »da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21).
Edinost, odsev trinitaričnega življenja na zemlji, doživljamo kot Božji dar in kot sad medsebojne ljubezni, ki jo živimo, pripravljeni dati življenje drug za drugega, kajti naš vzor je križani in zapuščeni Jezus (prim. Mt 27,46; Mr 15,34).
Navzočnost Jezusa med dvema ali več ljudmi, zbranimi v njegovem imenu (prim. Mt 18,20), za kar si nenehno prizadevamo v fokolarih, med in v družinah, ki živijo duhovnost edinosti, med vsemi odraslimi in mladimi člani, tako postaja vsakodnevno pričevanje.«
Zaradi svoje razširjenosti na petih celinah in med najrazličnejšimi sloji prebivalstva, med mladimi in odraslimi, v verskem in laičnem okolju, pogosto na mejnih območjih dojema ves pomen in nujnost nove evangelizacije prav v tem tako razkristjanjenem stoletju. »Bog je položil v naše roke samo evangelij. Naša prva naloga je,« je spodbujala Chiara Lubich, »darovati evangelij drugim, oznanjati ga, širiti ga.«
Da bi beseda oznanjevanja za člane Gibanja privrela iz vedno bolj močnega odnosa z Bogom, si člani prizadevajo “težiti k svetosti” posamezno in skupaj, kakor je dobro osvetlil drugi vatikanski koncil.
V želji, da bi »prenašal čist in celovit nauk, ki ne bi bil razvodenel ali skrivljen«, »na najbolj učinkovit način«, primeren sedanjemu času, skrbi za stalno vzgojo svojih članov v veri, kar podpira s primernimi letnimi tečaji za poglabljanje katekizma katoliške Cerkve, kompendija družbenega nauka Cerkve, dokumentov cerkvenega učiteljstva in moralne teme, ki so posebej nujne in aktualne. Za mlade smo začeli s triletno vzgojo za krščansko vero (tudi online), ki temelji na Youcatu.
Tako vzgojeni ljudje iz Gibanja fokolarov opravljajo svoj apostolat z osebnim ali s skupnim prizadevanjem živeti evangelij, da bi bili v svetu taki, kakršne hoče Jezus: “luč, kvas in sol”.
Med vsemi evangeljskimi besedami ena posebej izraža karizmo, lastno Gibanju, in predstavlja bistvo njegove duhovnosti in temelj njegovega zavzemanja za evangelizacijo: »da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal« (Jn 17,21).
Edinost, odsev trinitaričnega življenja na zemlji, doživljamo kot Božji dar in kot sad medsebojne ljubezni, ki jo živimo, pripravljeni dati življenje drug za drugega, kajti naš vzor je križani in zapuščeni Jezus (prim. Mt 27,46; Mr 15,34).
Navzočnost Jezusa med dvema ali več ljudmi, zbranimi v njegovem imenu (prim. Mt 18,20), za kar si nenehno prizadevamo v fokolarih, med in v družinah, ki živijo duhovnost edinosti, med vsemi odraslimi in mladimi člani, tako postaja vsakodnevno pričevanje.«