»Našim besedam prisluhnejo, če so izraz življenja«: to srečanje škofov na sinodi so pripravili škofje, prijatelji Gibanja fokolarov.Večer izmenjave in pričevanj v predahu sinodalnih del o novi evangelizaciji za 27 škofov, ki so na sinodi, in kakih trideset laikov.
Uvod v to srečanje je imel predsednik tajske škofovske konference nadškof iz Bangkoka Francis X. Kriengsak, moderator škofov, prijateljev Gibanja fokolarov. »Našim besedam drugi prisluhnejo, če so izraz našega življenja,« je povedal. Pristnost in zato doslednost v »možeh in ženah, ki so izkusili boga, ki so žive ikone božje ljubezni za ljudi.« Kje? Na običajnih mestih: v službi, šoli, zdravstvu, pri športu, v družini, mestni četrti, na spletu.
p
Ob misli na svojo osebno zgodbo v družbi, ki je večinsko budistična, je msgr. Kriengsak svoj nagovor končal tako: »Vendar ni dovolj naše osebno, čeprav herojsko pričevanje.« Da bi bil evangelij učinkovit in prepričljiv, »je potrebno začeti z majhnimi celicami evangeljskega življenja, biti mi škofje živi del vesele in privlačne skupnosti«, “«Cerkev privlači, ko živi v občestvu«.
Anna Pelli iz študijskega centra Gibanja fokolarov in odgovorna v njem za dialog z različnimi cerkvenimi resničnostmi, je govorila o cerkvenih gibanjih kot o “besedah”, ki evangelizirajo. Predstavila je karizmatično bogastvo Cerkve. V ta namen je uporabila še neobjavljeno podobo, v kateri Chiara Lubich opiše Cerkev kot »čudovit vrt, v katerem so cvetele vse Božje besede«: v njem »je zacvetel Jezus, Božja Beseda, v vseh najrazličnejših izrazih«. Od tod odnos “edinosti in različnosti” med duhovnostmi, ki so tudi sad »ustvarjalnosti Duha, njegovi darovi za današnjo Cerkev, da bi odpiral nove poti za razumevanje in udejanjanje brezmejne resnice Boga«. In zato klic, da udejanjimo »v vedno večji polnosti življenja« svojo posebnost, da bi Cerkev postala “živi evangelij”, “ljudstvo, ki evangelizira”.
Škofje so prisluhnili tudi glasovom laikov, ki zaradi občestvene duhovnosti, kakršno živi Gibanje fokolarov, naj so mladi ali starejši, verujoči ali ne, delujejo v družbi in na cerkvenem področju. Pomenljiv je bil izraz ruskega neverujočega znanstvenika, ki ga je navedel Franz Kronreif iz Gibanja: »Če bi mi nekoč rekel, da ne veruješ več v Boga, bi mi bilo žal zaradi tebe in zaradi mene. Čutil bi se revnejšega.«
Sklep popoldneva je nadškof Francis Kriengsak tako predstavil: Svet pričakuje, da bo priča uresničenju “prostorov Vstalega”, prostorov, ki »bodo pokazali človeštvo, ki ga je izklesal evangelij, v katerem kraljuje skupnost src in dobrin.« »Ni mogoče, da bi mi škofje sami uspeli prenoviti Cerkev. Laiki morajo biti v prvi vrsti,« je povedal škof iz Koreje.
Udeleženci so se preselili v baziliko svetega Bartolomeja na otoku Tiberija. Tam jih je toplo sprejela skupnost sv. Egidija za molitev in bratski obed.
Pripravila Victoria Gómez
p
Ob misli na svojo osebno zgodbo v družbi, ki je večinsko budistična, je msgr. Kriengsak svoj nagovor končal tako: »Vendar ni dovolj naše osebno, čeprav herojsko pričevanje.« Da bi bil evangelij učinkovit in prepričljiv, »je potrebno začeti z majhnimi celicami evangeljskega življenja, biti mi škofje živi del vesele in privlačne skupnosti«, “«Cerkev privlači, ko živi v občestvu«.Anna Pelli iz študijskega centra Gibanja fokolarov in odgovorna v njem za dialog z različnimi cerkvenimi resničnostmi, je govorila o cerkvenih gibanjih kot o “besedah”, ki evangelizirajo. Predstavila je karizmatično bogastvo Cerkve. V ta namen je uporabila še neobjavljeno podobo, v kateri Chiara Lubich opiše Cerkev kot »čudovit vrt, v katerem so cvetele vse Božje besede«: v njem »je zacvetel Jezus, Božja Beseda, v vseh najrazličnejših izrazih«. Od tod odnos “edinosti in različnosti” med duhovnostmi, ki so tudi sad »ustvarjalnosti Duha, njegovi darovi za današnjo Cerkev, da bi odpiral nove poti za razumevanje in udejanjanje brezmejne resnice Boga«. In zato klic, da udejanjimo »v vedno večji polnosti življenja« svojo posebnost, da bi Cerkev postala “živi evangelij”, “ljudstvo, ki evangelizira”.
Škofje so prisluhnili tudi glasovom laikov, ki zaradi občestvene duhovnosti, kakršno živi Gibanje fokolarov, naj so mladi ali starejši, verujoči ali ne, delujejo v družbi in na cerkvenem področju. Pomenljiv je bil izraz ruskega neverujočega znanstvenika, ki ga je navedel Franz Kronreif iz Gibanja: »Če bi mi nekoč rekel, da ne veruješ več v Boga, bi mi bilo žal zaradi tebe in zaradi mene. Čutil bi se revnejšega.«Sklep popoldneva je nadškof Francis Kriengsak tako predstavil: Svet pričakuje, da bo priča uresničenju “prostorov Vstalega”, prostorov, ki »bodo pokazali človeštvo, ki ga je izklesal evangelij, v katerem kraljuje skupnost src in dobrin.« »Ni mogoče, da bi mi škofje sami uspeli prenoviti Cerkev. Laiki morajo biti v prvi vrsti,« je povedal škof iz Koreje.
Udeleženci so se preselili v baziliko svetega Bartolomeja na otoku Tiberija. Tam jih je toplo sprejela skupnost sv. Egidija za molitev in bratski obed.
Pripravila Victoria Gómez
