Na seminarju, ki sta ga organizirala Social-One in fundacija Zancan, so spregovorili o socialni službi: mogoča pot je “agapsko”služenje.V “Mondo Migliore” (Boljši svet) v Rocca di Papa je potekal od 30. avgusta do 1. septembra mednarodni seminar: “Poklicna socialna služba in agapsko delovanje: teoretično razmišljanje in operativni procesi”, ki sta ga pripravila Social-One in fundacija Zancan. Kakih trideset učenjakov je večinoma prišlo iz Italije, a tudi iz Brazilije, Argentine, ZDA in Romunije. Pogovor je imel namen bolje opredeliti odnos med agapskim delovanjem – inovativen ključ za razlago družbenih ved, ki ga že nekaj let uporablja Social One – in socialno službo.
Kaj pa je socialna služba? Socialna služba je sistem vrednot, teorije in prakse in je v različnih oblikah usmerjena k mnogovrstnim in zapletenim sodelovanjem med osebami in njihovim okoljem. Njeno poslanstvo je usposobiti ljudi, da razvijejo vse svoje možnosti, da obogatijo svoje življenje in preprečijo nevšečnosti. Strokovna socialna služba je usmerjena na reševanje problemov in na spremembe. Tako postanejo socialni delavci, ki so glavni profesionalci v sociali, gibalo spremembe v družbi in v življenju oseb, družin in skupnosti, v katerih opravljajo svojo službo.
Zavedamo se, kako zelo se spreminjajo usluge za ljudi: vse je lahko postavljeno pod vprašaj, kajti glavna načela socialne misli so podvržene močnim pritiskom, kar se odraža na ljudeh in na profesionalcih, ki v tej službi delajo. Prav zaradi tega se Social-One sprašuje o teh izzivih. Vera Araújo, koordinatorka Social One, je v uvodni predstavitvi tako prikazala namen teh dni: »Tudi na tem seminarju bi radi ustvarili skupnost v dialogu, ki se bo zavedala, da je za boljše razumevanje socialne resničnosti in oseb, ki so njeni akterji, pomembno poslušati in se pogovoriti (…) in da se zgodovina ne ustavlja, zato se moramo znova pogumno zagnati v prihodnost in v še ne raziskane prostore.«
Poročilo, s katerim se je začel seminar, je podal Tiziano Vecchiato, znanstveni direktor fundacije Zancan, ki že nekaj let deli načela Social-One. Pokazal je, da »socialna služba temelji svoje profesionalne korenine ravno v srečanju z osebami z namenom vrednotiti njihove zmožnosti in možnosti. Prizadevno poslušanje in spremstvo sta prav tako načina, da bi to izrazili, da bi pomagali s spodbujanjem in podelitvijo odgovornosti. «Vprašal se je, če in v kateri meri agapsko delovanje predstavlja sestavni del strokovne izkušnje. Možen odgovor bi bil: »Značilnost agapskega delovanja je zmožnost rojevanja in možnosti dajanja odgovorov, ki so nad pričakovanji (presežek, ki spominja na dar).« Sledila sta prispevka univerzitetnih profesorjev iz Siene – Angelo Lippi in Anna Maria Zilianti – ki sta razložila vsebino poročila Vecchiata. Zilianti je posebej poudarila, da »je lahko agapsko delovanje odskočna deska za začetek nujne spremembe v tem trenutku« kot je izgubljenost, kriza vrednot in ne samo to. Angelo Lippi je povedal, da »so z agapskim delovanjem vzpostavljeni pogoji za raziskovanje odnosov, ki “rojevajo”, ki lahko postanejo možnost razvoja tudi znotraj javnih in zasebnih organov ter tretjega sektorja.« Udeleženci so takoj vzpostavili ozračje sodelovanja in spodbude, kar je bilo zaznati tudi med odmori, ki so jih izkoristili za nadaljnje pogovore in oblikovanje mnenj.
Seminar je imel tri dele: prvega je vodila Rosalba De Martis, raziskovalka socialnih ved na univerzi v Sassariju, o “Agapskem delovanju kot pogoju za rojevanje presežnega delovanja, ki ga lahko prepoznamo kot profesionalno, osebno in družbeno vrednoto”, drugi del je moderiral Paolo De Maina iz rimske občine s temo “Skrb in poskrbeti”, tretji del pa Michele Colasanto z milanske katoliške univerze na temo o “Agapskem delovanju v organizacijah in inštitutih: ovire in kritičnost novih načinov razumevanja ustvarjanja skupnega dobrega”. Povsod so imeli nenehno izmenjavo mnenj z bogatimividiki. Zelo pomembno in cenjeno je bilo tisto, kar so povedali profesionalci z drugih celin. Angela Maria Bezzera Silva iz Brazilije je orisala zgodovinski razvoj in temeljne značilnosti socialne službe v tej državi, ki je s približno 104.000 socialnimi delavci takoj za ZDA po velikosti tega strokovnega telesa. V Braziliji in v celotni Latinski Ameriki socialna služba ni stroka, ki pomaga, temveč služba, ki dela na tem, da bi spreminjala strukturne vzroke za revščino in odrinjenost z mobilizacijo, ozaveščanjem in udeležbo preprostih ljudi in celotne družbe.
Maritza Vasquez Reyes iz ZDA je prikazala bogato tradicijo socialne službe v tej državi. Rolando Cristão iz Argentine je prikazal problem odnosa med socialno službo in skupnostjo tako, da je izhajal iz izkušnje te države. Po njegovem je agapsko delovanje pomembno tudi zato, da bi se izboljšala izbira reševanja sedanjih socialnih problemov in povečala zmožnost skupnosti (ta problem je v Latinski Ameriki zelo živ) za njen razvoj za doseganje skupnega dobrega. Pomembna in dragocena je bila tudi navzočnost dveh socialnih delavcev iz Romunije, ki si prizadevata povezati niti svoje zgodovine po težkih letih. Na koncu sta Tiziano Vecchiato in Vera Araújo poudarila, da je seminar nakazal nove poti, ki jih je treba preizkusiti, ker »lahko skupaj znova zbudimo upanje in možnosti. To velja tudi v kriznem času recesije, ko velja racionalizacija našega sistema socialne zaščite.« Za vse udeležence je bil seminar nov korak v raziskovalnem delu Social-One.
Pripravil Paolo De Maina
Kaj pa je socialna služba? Socialna služba je sistem vrednot, teorije in prakse in je v različnih oblikah usmerjena k mnogovrstnim in zapletenim sodelovanjem med osebami in njihovim okoljem. Njeno poslanstvo je usposobiti ljudi, da razvijejo vse svoje možnosti, da obogatijo svoje življenje in preprečijo nevšečnosti. Strokovna socialna služba je usmerjena na reševanje problemov in na spremembe. Tako postanejo socialni delavci, ki so glavni profesionalci v sociali, gibalo spremembe v družbi in v življenju oseb, družin in skupnosti, v katerih opravljajo svojo službo.Zavedamo se, kako zelo se spreminjajo usluge za ljudi: vse je lahko postavljeno pod vprašaj, kajti glavna načela socialne misli so podvržene močnim pritiskom, kar se odraža na ljudeh in na profesionalcih, ki v tej službi delajo. Prav zaradi tega se Social-One sprašuje o teh izzivih. Vera Araújo, koordinatorka Social One, je v uvodni predstavitvi tako prikazala namen teh dni: »Tudi na tem seminarju bi radi ustvarili skupnost v dialogu, ki se bo zavedala, da je za boljše razumevanje socialne resničnosti in oseb, ki so njeni akterji, pomembno poslušati in se pogovoriti (…) in da se zgodovina ne ustavlja, zato se moramo znova pogumno zagnati v prihodnost in v še ne raziskane prostore.«
Poročilo, s katerim se je začel seminar, je podal Tiziano Vecchiato, znanstveni direktor fundacije Zancan, ki že nekaj let deli načela Social-One. Pokazal je, da »socialna služba temelji svoje profesionalne korenine ravno v srečanju z osebami z namenom vrednotiti njihove zmožnosti in možnosti. Prizadevno poslušanje in spremstvo sta prav tako načina, da bi to izrazili, da bi pomagali s spodbujanjem in podelitvijo odgovornosti. «Vprašal se je, če in v kateri meri agapsko delovanje predstavlja sestavni del strokovne izkušnje. Možen odgovor bi bil: »Značilnost agapskega delovanja je zmožnost rojevanja in možnosti dajanja odgovorov, ki so nad pričakovanji (presežek, ki spominja na dar).« Sledila sta prispevka univerzitetnih profesorjev iz Siene – Angelo Lippi in Anna Maria Zilianti – ki sta razložila vsebino poročila Vecchiata. Zilianti je posebej poudarila, da »je lahko agapsko delovanje odskočna deska za začetek nujne spremembe v tem trenutku« kot je izgubljenost, kriza vrednot in ne samo to. Angelo Lippi je povedal, da »so z agapskim delovanjem vzpostavljeni pogoji za raziskovanje odnosov, ki “rojevajo”, ki lahko postanejo možnost razvoja tudi znotraj javnih in zasebnih organov ter tretjega sektorja.« Udeleženci so takoj vzpostavili ozračje sodelovanja in spodbude, kar je bilo zaznati tudi med odmori, ki so jih izkoristili za nadaljnje pogovore in oblikovanje mnenj.
Seminar je imel tri dele: prvega je vodila Rosalba De Martis, raziskovalka socialnih ved na univerzi v Sassariju, o “Agapskem delovanju kot pogoju za rojevanje presežnega delovanja, ki ga lahko prepoznamo kot profesionalno, osebno in družbeno vrednoto”, drugi del je moderiral Paolo De Maina iz rimske občine s temo “Skrb in poskrbeti”, tretji del pa Michele Colasanto z milanske katoliške univerze na temo o “Agapskem delovanju v organizacijah in inštitutih: ovire in kritičnost novih načinov razumevanja ustvarjanja skupnega dobrega”. Povsod so imeli nenehno izmenjavo mnenj z bogatimividiki. Zelo pomembno in cenjeno je bilo tisto, kar so povedali profesionalci z drugih celin. Angela Maria Bezzera Silva iz Brazilije je orisala zgodovinski razvoj in temeljne značilnosti socialne službe v tej državi, ki je s približno 104.000 socialnimi delavci takoj za ZDA po velikosti tega strokovnega telesa. V Braziliji in v celotni Latinski Ameriki socialna služba ni stroka, ki pomaga, temveč služba, ki dela na tem, da bi spreminjala strukturne vzroke za revščino in odrinjenost z mobilizacijo, ozaveščanjem in udeležbo preprostih ljudi in celotne družbe.
Maritza Vasquez Reyes iz ZDA je prikazala bogato tradicijo socialne službe v tej državi. Rolando Cristão iz Argentine je prikazal problem odnosa med socialno službo in skupnostjo tako, da je izhajal iz izkušnje te države. Po njegovem je agapsko delovanje pomembno tudi zato, da bi se izboljšala izbira reševanja sedanjih socialnih problemov in povečala zmožnost skupnosti (ta problem je v Latinski Ameriki zelo živ) za njen razvoj za doseganje skupnega dobrega. Pomembna in dragocena je bila tudi navzočnost dveh socialnih delavcev iz Romunije, ki si prizadevata povezati niti svoje zgodovine po težkih letih. Na koncu sta Tiziano Vecchiato in Vera Araújo poudarila, da je seminar nakazal nove poti, ki jih je treba preizkusiti, ker »lahko skupaj znova zbudimo upanje in možnosti. To velja tudi v kriznem času recesije, ko velja racionalizacija našega sistema socialne zaščite.« Za vse udeležence je bil seminar nov korak v raziskovalnem delu Social-One.
Pripravil Paolo De Maina
