Kljub krizi na Pirenejskem polotoku potekajo v Aljuceru, mestu na jugu Španije, različne pobude za projekt Bratstvo z Afriko.
“Zdi se kot včeraj, ko smo začeli sodelovati v projektu Bratstvo z Afriko,” nam je zaupalo nekaj volontarjev iz gibanja v Španiji.
“Bilo je aprila 2009 in ker smo hoteli razširiti med druge ta projekt, smo organizirali več aktivnosti v Aljuceru (Murcia), zaključili smo jih z dobrodelno večerjo. Tokrat smo jih pripravili petič.”
Projekt je nastal leta 2006 v Budimpešti, ko je potekal volontarifest, mednarodno srečanje, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi, z geslom “Zemlja, ena sama dežela. Smo valovi istega morja, listi istega drevesa, cvetovi istega vrta”. Projekt omogoča štipendije mladim Afričanom z namenom, da ostanejo v svojih krajih, v katerih naj bi začela sijati kultura bratstva. Skupina volontarjev iz Aljucera, ki se je udelelžila festivala, se je odločila sprejeti tak predlog.
“Čutili smo se pozvani in leta 2007 smo pravno uredili združenje, s katerim naj bi uresničevali ta cilj: Aljucer bo kraj, ki spodbuja kulturo bratstva. Od tedaj smo pripravili veliko iniciativ tudi z drugimi združenji, a naša glavna aktivnost je še vedno projekt Bratstvo z Afriko.” Vsako leto obešajo plakate, pritegnejo trgovine, ki pogosto sodelujejo v projektu tako, da podarijo proizvode za srečelov na dobrodelni večerji, iz česar pridobijo denar za štipendije.
“Na letno večerjo za ta projekt komaj čakamo. Prihajajo vedno novi ljudje. Nikoli nas ni bilo več kot 90, a letos nas je bilo 125, kar ni zanemarljivo za naš kraj, ki tudi doživlja krizo.” Na večerji pojasnijo, kako se razvija projekt: število štupendij, ki so jih podelili, zbrana sredstva, kaj študirajo ti študentje in njihove izkušnje. Na koncu v prazničnem ozračju izžrebajo dobitke in končajo z umetniškimi točkami lokalnih umetnikov. Tokrat je bila novost navzočnost Carlosa Piñana iz Cartagena, kitarista “flamenka” in profesorja na višjem konservatoriju v Murcii. Skupaj s svojimi štirimi učenci je pripravil recital kitare “flamenka”.
“Zadovoljni smo,” pravijo protagonisti, “ker smo prepričani, da taki dogodki pomagajo spodbujati kulturo bratstva. Ta kultura nas spodbuja, da se začutimo enake, brate, to pa je dovolj, da delamo drug za drugega in drug z drugim.”
Vir: www.amu-it.eu
