Mesto ima 34% tujega prebivalstva in način sprejemanja in integracije postaja model skupnega življenja. Tu je video prispevek, v nadaljevanju prevod.
Ruedi Beck, župnik St. Joseph, Basel – Švica (nemško): Nisem bil dolgo tu, ko je bilo sredi zime odklonjenih veliko prosilcev za azil. Ostali so brez pomoči na cesti. Uspelo nam je sprejeti veliko migrantov in tako smo šli proti veljavnim zakonom. Ovadili so nas. Morali bi plačati precej veliko kazen, a smo zavrnili. Prišli smo na sodišče. Na koncu so nas oprostili, ker so priznali, da je to, kar smo delali, pravzaprav dolžnost države.
Yvonne, Jamajka (angleško): Ko pridemo sem, tu ni razlikovanja, nikakršnega razlikovanja: dobrodošli smo vsi, če imamo dokumente ali ne. Ko pridejo, mislijo: »Uspelo mi je, nisem več v nevarnosti. Na varnem sem.« V resnici se prav tedaj začnejo drugi problemi. Kot Cerkev jih moramo podpirati in se boriti z njimi, da bodo priznane njihove pravice. Spremljati jih moramo na urade, da bi postali, ker se borimo z njimi in jih podpiramo, ‘zakonite’ osebe.
Alexander, Nemčija (nemško): Pred tolikim številom prebežnikov se sprašujemo, kaj pomeni “sprejemati” osebe tukaj, povabiti jih v naš dom … Danes smo se srečali s petnajstimi osebami iz dvanajstih držav.
Michel, Švica (nemško): Hoteli smo urediti prostor, ki bo most med župnijo, četrtjo in različnimi kulturami, jedilnico, ki bi olajšala te odnose. Tukaj smo šele šest mesecev in za kosilo je vse polno. Od začetka smo k delu pritegnili prebegle žene. Boljše so od švicarskih sodelavcev, ki sem jih imel pred tem. Poleg dela je pomembno, da se veliko pogovarjamo o vključevanju.
Robertina, Švica (nemško): Moja družina je s Kosova. Pogosto potujemo z mladimi in otroki in jim pokažemo, da je tudi ‘kul’ biti Cerkev, da se ni treba sramovati verovanja, saj se mladi o veri ne pogovarjajo več.
Ruedi Beck (nemško): Seveda se avtohtoni prebivalci, ki živijo tukaj od vedno, upirajo: čutili so pritisk in strah jih je bilo tujcev. Toda bolj vabimo osebe, ki prosijo za azil, da pridejo sem, bolj Švicarji odkrivajo vrednoto teh oseb, njihovo vero.
Michel, Švica (nemško): Skupnost nas je zelo lepo sprejela. Tu v resnici vlada bratski duh. Spoznali smo veliko prijateljev. Bijoux in Sola sta nas s svojo družino celo počastila, ker sta naju prosila, da sva priči za njuno poroko.
Ruedi Beck (nemško): V naši četrti je isto število katoličanov in muslimanov. Rodilo se je prijateljstvo z imamom Mohamedom.
Muhammed Tas, Turčija – imam First Mosque, Basel (turško): Danes so naši otroci obiskali to cerkev. Hoteli so vedeti, kako kristjani molijo, in tako so videli njihovo molitev. Zelo smo zadovoljni. Odkrili so, da je krščanski način molitve zelo lep. Upajmo, da se bodo ti obiski nadaljevali v prihodnosti. Tudi kristjani obiskujejo naše mošeje.
Guy Morin, predsednik kantona, Basel – Švica (nemško): Župnija sv. Jožefa daje zelo, zelo velik prispevek, kajti tam novi migranti, tudi tisti, ki prosijo za politični azil in osebe v težavah, najdejo kraj, kjer lahko odložijo bremena, se srečajo z drugimi osebami, tkejo mrežo. Posebej se me je dotaknilo to, da resno jemljejo različne kulture in različna verstva.