Kratki nasveti staršem psihoterapevta za razvojno dobo o tem, kako ravnati s televizijo, spletom in z videoigricami.
Kakšna je razlika med televizijsko pripovedjo in pravljicami?
»Knjiga otroka spodbuja, da si predstavlja resničnost, ki je bliže njegovi ustvarjalnosti in domišljiji. Pravljice prevzemajo otroke zaradi barv, ker jih z lahkoto razumejo in se poistijo z vlogo likov. Manjše otroke prevzamejo barve, večje dejanja junakov. Pri gledanju filma ali televizijske oddaje otrok ne razvija toliko domišljije, ker je že vse določeno in se mora samo prilagajati temu, kar vidi.«
Zakaj je pomembno, da starši gledajo televizijo skupaj z otroki?
»Pomembno je zaradi tega, ker ob nasilnih prizorih tako v televizijskem dnevniku kot v risanki odrasel človek ohranja ravnotežje v otrokovem čustvenem odzivu, ker omili čustva z razlago in tako odstrani sence.«
Kako naj otroci pravilno uporabljajo televizijo? Kako to urejati?
»Današnji otroci uporabljajo različne pripomočke: tv, videoigre in splet, odvisno od starosti. S temi stvarmi se ukvarjajo brez težav. Problem je, koliko časa naj otrok presedi pred ekranom? Kriterij je preprost: pri videoigri od 15 do 60 minut, največ eno uro, odvisno od starosti. Pred televizijo od 30 minut do ure in pol, to je dolžina filma. Potem je treba televizijo ugasniti. Osnovni pomen tega je, da je ekran samo ena od aktivnosti čez dan, ne edina. Otrok se igra, gre v park, dela naloge: kriterij je v različnosti. V enem dnevu lahko delamo veliko stvari, čeprav je naporno. Problem je, da so otroci veliko ur pred številnimi ekrani in v tem primeru izgubijo naravne gibalne zmožnosti. Na Angleškem opravljajo tečaje, da bi otroke učili igre, vožnje s kolesom,… ker je na poti veliko bolj sedeča generacija in otroci usmerjajo svoje energije vedno bolj v zmožnost gledanja in intuicije ikonskega sveta, ne pa izkustvenega, v katerem so oni glavni igralci. Kakor bi gledali nogometno tekmo na televiziji, namesto da bi jo sami igrali.«
Obstajajo različni pristopi do programov za otroke?
»Reklam ne bi smelo biti in tu ne gre za vprašanje različnih pristopov. Morda to lahko opravičujejo zasebne televizijske postaje, ne pa javna televizija, ker prejema denar od naročnine. Nacionalna televizija ne bi smela imeti reklam v otroških programih, ta naj bi bila samo v programih za odrasle.«
Aurelio Molè
Vir: Città Nuova
