CHIARA NA GENFESTU ’95:
“ODGOVORI NA VPRAŠANJA MLADIH”
Chiara, vedno obračaš vse na dobro, pozitivno. Kaj ti daje gotovost, da zedinjen svet ni utopija? (Ivan iz Hrvaške)
Chiara: Dejstvo je, da verjamem v nekaj izredno pomembnega: da je edinost in zato edinost sveta znamenje časa. Znamenje časa pomeni natanko določeno Božjo voljo in Bog ni nikoli zunaj časa. On je vedno točen. Edinost je Božja volja za naš čas. To dokazuje mnogo stvari. Na primer: drugi vatikanski cerkveni zbor je v svojih dokumentih zelo pogosto omenjal besedo ‘občestvo’ in besedo ‘edinost’. A ne samo to. Odpiral je katoličane trem velikim dialogom v svetu, kar je počelo za edinost celotnega sveta: dialog z drugimi Cerkvami, dialog z drugimi verstvi, tudi dialog z ljudmi dobre volje. Zatem je katoliška Cerkev ustanovila tista tako pomembna tajništva, da bi ta peljala dialog naprej.
In ni šlo za ta pojem edinosti samo katoliškemu svetu, ampak celotnemu krščanskemu svetu. […]
Poznate, ker ste z njo tudi sodelovali, Svetovno konferenco verstev za mir. No, ta združuje najpomembnejša verstva sveta za natanko določen namen, za mir, a tako se spoznavajo in se vzpostavlja tudi med njimi nekakšna edinost.
Toda k edinosti ne meri samo svet verstev. […]
Že televizija, ki prinaša celoten svet v sobo, v družino, je znamenje edinosti. Potem so tu še mednarodne ustanove. Čeprav še niso popolne, kažejo svetu vsaj nekaj edinosti.
Ali veste, kdo me prepričuje bolj kot vse? Vi, gen, Mladi za zedinjen svet! Vem namreč, kako ste se rodili. Niste se rodili iz človeške volje, iz človeške moči, iz človeške sposobnosti. Rodili ste se iz Božje volje, ker je prišla na zemljo karizma, in to prav karizma edinosti. Prepojili ste se s to karizmo, začeli ste usmerjati svet k edinosti.
Mojo deželo uničuje državljanska vojna. Politične stranke so nas ločile in povzročile, da smo drug drugemu sovražniki. Kako naj odkrijemo, da smo bratje? (Serafina iz Angole)
Chiara: Odkar je krščanstvo prišlo na to zemljo, zahteva od vsakega kristjana, da se odloči, da resnično vstopi v krščansko revolucijo, ki mora narediti bratstvo iz celotnega človeštva. Za to revolucijo ni dovolj samo preprost človeški pogled na druge ljudi našega časa. Potreben je, kako bi rekla, nadnaravni pogled.
Jezus nam je povedal, kaj moramo storiti: »Karkoli ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste storili meni« (Mt 25,31–48). Kateremu koli izmed teh mojih najmanjših bratov.
Zato ne smemo videti samo črnca ali belca, Angleža ali Francoza, lepega ali grdega, bistroumnega ali tistega, ki ni kaj dosti pameten. V vseh moramo videti Kristusa in v vseh ljubiti njega. In ko ljubimo brata, ljubimo Kristusa. Ko sovražimo brata, sovražimo Kristusa. Torej se moramo naravnati v to smer, da ljubimo vse in da gledamo v vseh Kristusa.
Rekli boste: To je za kristjane mogoče. Kaj pa naj storijo tisti, ki pripadajo drugim verstvom? Temelj skoraj vseh najpomembnejših verstev sveta je tako imenovano zlato pravilo, ki pravi: »Stori drugemu, kar bi hotel, da drugi stori tebi.« To je krščanstvo, tisti, ki delajo tako, so kristjani po naravi.
Menim, da to načelo ne velja samo za kristjane, ne velja samo za druga verstva, ampak tudi za vse ljudi dobre volje, ker je to razumen, zdrav in pravilen način delovanja.
Pri nas vlada močan rasizem, ki je žal zajel tudi mnoge naše prijatelje. Kako naj se borimo? (Erik iz Belgije)
Chiara: Svetovala bi vam, da dajte najprej dober zgled in ravnajte z vsemi, ki niso naše rase, ne govorijo vašega jezika, niso iz vaše domovine, kot z brati. Dati zgled, to je zelo pomembno.
Če vas prijatelji rasisti še ne razumejo, jih pripeljite v okolje, kakršno je tole, kjer je rasizem izkoreninjen, ker se opiramo na temeljne krščanske vrednote. To jih bo prevzelo ali bodo vsaj podvomili. In če se še ne bi spreobrnili in še ne bi nastopili proti rasizmu, se pogovarjate z njimi. Spomnite jih, da imajo morda človeški razlogi res vrednost, a da so bolj veljavni nadnaravni razlogi.
V Svetem pismu je zelo pomemben stavek, ki pravi, da v krščanstvu ni več ne ženske ne moškega, ne Grka ne Juda, ne svobodnjaka ne sužnja, vsi smo eden v Kristusu Jezusu (Gal 3,28).
Vir: www.focolare.org