Intervju za oddajo Ecclesia-CEI
1) Veliki petek: Jezusovo trpljenje in njegova smrt. Kakšen nauk daje Kristus vsem nam?
Jezus je trpel in umrl za odrešenje, da bi odrešil vsakega človeka. S tem je po mojem dal svetu zelo močno lekcijo, kaj je tisto, kar velja: ljubezen. Tista prava ljubezen, ki jo je on prinesel na zemljo, je vesoljna ljubezen, ker zahteva, da ljubimo vse, tudi sovražnike. To je ljubezen, ki vedno začenja prva: On nas je ljubil, ko smo bili še grešniki, zato nismo bili vredni ljubezni. To je ljubezen, ki je konkretna, kajti on je v resnici vzel nase vse naše grehe.
»Križani Jezus je super-ljubezen,« kakor je povedal budistični intelektualec, ko je imel milost, da ga je spoznal. Zdi se mi, da je s tem vse rečeno.
2) Papež v apostolskem pismu Ob začetku novega tisočletja govori o “občestveni duhovnosti”. V čem je skrivnost njenega življenja, da bi jo zares gojili?
Skrivnost življenja “občestvene duhovnosti”, o kateri govori sveti oče Janez Pavel II. v apostolskem pismu Ob začetku novega tisočletja, je križani in zapuščeni Jezus, ki ga papež opiše v poglavju z naslovom »Trpeče in izmučeno obličje«.
Z občestveno duhovnostjo – to pove samo ime – lahko pridemo do občestva, do edinosti ljudi z Bogom in med njimi.
Vzor, da bi to uresničili, je prav Jezus, ki je na križu namesto nas izkusil ločenost od Očeta, kakor razodeva njegov krik: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,46), a je znal premagati ta prepad tako, da se je znova združil z Očetom, kakor to povedo njegove besede: »V tvoje roke, Oče, izročam svojega duha« (Lk 23,46).
Zato je papež v pismu škofom, prijateljem Gibanja fokolarov, pisal, da je zapuščeni Jezus “glavna pot”, da bi prišli do edinosti, do občestva.
3) Kje je na osnovi vaše osebne izkušnje danes križani in zapuščeni Jezus, ki ga papež označi za “skrivnost v skrivnosti”?
Križani in zapuščeni Jezus, ki si je s človeško naravo privzel vse naše težave, je navzoč v svetu tam, kjer prevladujejo trpljenje, ločitve, napetosti, nasilje, greh in tudi naravne nesreče.
Zapuščeni Jezus je tudi v izdajah nas, katoličanov; v še vedno živi needinosti med Cerkvami; v razdrobljenosti različnih verstev, v ateizmu, sekularizmu, materializmu.
Zapuščeni Jezus je v nerazvitosti, ki vlada v velikem delu sveta, v potresu, ki je te dneve prizadel Afganistan.
Zlasti pa je po mojem navzoč v mednarodnem terorizmu, ki se je pojavil po 11. septembru lani. Tu so posebej navzoče, kakor je povedal papež, »sile zla« v pravem pomenu besede.
Zato moramo kristjani znati odkrivati, kje je, da bi s pomočjo Boga z vsemi silami, ki jih imamo na razpolago, odpravili vsaj nekaj tega zla.
4) Velika sobota. Cerkev je že v pričakovanju Gospodovega vstajenja. Kako ta dan pričakovanja, ko vse umolkne, nagovarja Chiaro Lubich?
Pomislim na Marijo, na njeno brezmejno bolečino, ko je bila od znotraj deležna smrti Sina, a tudi na njeno upanje v vstajenje, v njej je življenje.
Marija je ikona krščanske skrivnosti, ko sta križ in vstajenje ena stvar.
Čeprav si prizadevamo podeliti njeno bolečino, preusmerimo misel na vstalega Jezusa, hvaležni, globoko hvaležni za vse, kar to pomeni za nas in za svet, kakor pravi naša vera. In ne nazadnje naj povem še tole: ker je on vstal, bomo vstali tudi mi.
5) Kaj bi voščili vsem vernikom za to veliko noč?
Da vedno in resnično živimo Vstalega, to je, da znamo stopati onkraj vseh težav, vseh ovir, da znamo iz vsake ovire narediti odskočno desko, da bi živeli z njim, Vstalim. In on vliva v naša srca darove Duha: veselje in mir. Tako bomo dobro živeli veliko noč.
(Rita Salerno)
Vir: www.centrochiaralubich.org
Druga Chiarina besedila