Mir in skrb za stvarstvo sta bili glavni temi simpozija Verstev za mir v Rimu od 18. do 19. oktobra. Papež Frančišek je govoril o skupnem prizadevanju za spodbujanje celostne ekologije. Spregovorila je tudi Maria Voce, predsednica Gibanja fokolarov.
»Med verstvi je potrebno skupno prizadevanje po sodelovanju in spodbujanju celostne ekologije, saj imajo možnosti za vzajemno napredovanje moralne zaveze, ki bo spodbujala spoštovanje dostojanstva človeške osebe in skrb za stvarstvo.« S temi besedami je papež Frančišek pozdravil osemdeset delegatov Verstev za mir, ki jih je spremljal kardinal Jean-Louis Pierre Tauran, predsednik Papeškega sveta za medverski dialog. Papež je izrazil svoje »spoštovanje in hvaležnost za vse, kar delajo Verstva za mir, saj je vaše delo dragoceno tako za verstvo kot za mir, kajti verstva so po svoji naravi tista, ki spodbujajo mir preko pravičnosti, bratstva, razoroževanja in skrbi za stvarstvo«.
O celostni ekologiji so med drugimi govorili tudi častitljivi Kosho Niwano, imenovana predsednica budističnega gibanja Rišo Kosej-kaj, profesor Anantanand Rambachan, hindujec, eminenca Shaykh Abdallah Bin Bayyah, predsednik “Foruma za spodbujanje miru v muslimanski družbi”; rabin David Rosen, direktor medverskih poslov, American Jewish Committe in Maria Voce, predsednica Gibanja fokolarov in sopredsednica Verstev za mir. »Predstavljam Gibanje z močno duhovnostjo, ki je temelj njegovega zavzemanja na številnih frontah človekovega življenja,« je povedala. »Ta duhovnost temelji na zavedanju, da je Bog oče vsakega moškega in vsake ženske sveta in so zato vsi ljudje bratje in sestre, vsi pripadajo isti človeški družini. Taka osnovna enakost vseh ljudi nas spodbuja, da naredimo, kar lahko, za vse večje pravo bratstvo tam, kjer živimo.«
V nadaljevanju je še povedala: »V več kot šestdesetih letih smo izkusili, da lahko vsaka oseba dobre volje deli z nami to zavzemanje in to občutljivost, kajti v vseh kulturah in verstvih je zlato pravilo, ki nas vabi, ‘naj storimo drugim to, kar bi želeli, da je storjeno nam’ in da ‘ne storimo drugim tega, kar ne bi hoteli, da bi drugi storili nam.’« To pomeni, »da ravnamo z ljudmi drugih narodov tako, kakor bi sami želeli, da drugi ravnajo z nami, da gledamo na ljudi drugega verstva, kot bi želeli, da drugi gledajo nas, da vrednotimo in cenimo druge države, kakor bi si želeli, da bi drugi cenili našo, in delamo za ohranjanje okolja tam, kjer smo, in drugje, kakor bi bil tisti kraj resnično naš dom povsod, v svetu.
Tako sprejemanje lahko prepoji naše življenje posameznikov in skupnosti tako na lokalni kot mednarodni ravni. Vzcvetel bo pozitivni tok v svetu, polnem napetosti in ločenosti vseh vrst. Opažamo namreč, da globoko verovanje vodi tudi mlade različnih verstev do tega, da živijo medsebojno razumevanje, da odkrivajo bratstvo, delijo svoje dobrine, delajo za razvoj bolj revnih delov sveta, da spoštujejo naravo in da ne zapravljajo naravnih virov.«
Na koncu je Maria Voce dodala: »Kot člani Gibanja fokolarov si želimo še naprej delati z drugimi skupinami, organizacijami, gibanji in s skupnostmi na nov način, glede na potrebe časa, toda vedno v istem duhu, to je v ljubezni, usmiljenju in sočutju, ki navdihuje vse naše vere.«
Vir: www.focolare.org
