DunajOdkrivati lepoto v človeštvu. Gibanje fokolarov in medverski dialogi: ne samo odprtost in prijateljstvo, ampak povezovanje in edinost. Intervju s predsednico Mario Voce.

 

Ob IX. Generalni skupščini verstev za mir, ki je potekala konec novembra na Dunaju, je bila Maria Voce imenovana med 62 sopredsednikov te mednarodne organizacije, ki že 43 let spodbuja in olajšuje dialog med osebami različnih verstev in kultur. Ob sklepu del ji je italijanska revija Città Nuova zastavila nekaj vprašanj o pomenu dialoga za vernike različnih verstev ter o vlogi, ki jo je imelo in jo lahko ima v tem okolju Gibanje fokolarov.
Kakšen je vaš vtis o tej izkušnji, ki se je začela leta 1970 in v kateri Gibanje deluje od leta 1982?
“Zelo pozitivna. Predstavlja namreč odgovor na potrebo, da različna verstva izrazijo podporo in pomoč za dosego miru. Pomembno se mi zdi, da to ostane navdih: da je vedno aktualna vrednota verskih načel pri ustvarjanju miru. Mir ni nekaj, kar ustvarimo za mizo ali temelji na kompromisih svetovnih sil ali še na ideji, ki bi jo lahko povzeli tako: ᾿Jaz ti dam nekaj in ti mi daj kaj drugega᾿.”
Mir se mora roditi iz pogleda na človeka in na človeštvo kot na družino. To pa lahko storijo samo verstva. Zato menim, da je ideja o zbiranju voditeljev verstev, da bi lahko ti prenesli na svoje vernike ta pogled in zato potrebo po miru, zelo veljavna. Logično se mi zdi, da je tudi naše Gibanje vključeno. S konferenco Verstva za mir delamo od leta ’82, ker smo šele tedaj spoznali tako imenovano Svetovno konferenco verstev za mir (WCRP), a smo od vedno imeli tako misel.”
V teh letih ste potovali na več koncev sveta. Kakšen je dialog Gibanja?
“Vtis je izjemen. Povsod tam, kjer je naše Gibanje, so v njem ljudje različnih verstev. Povsod povem, da ne moremo nikogar izključiti iz našega kroga delovanja. Ker imamo kot Gibanje fokolarov pred seboj ut omnes – “Da bi bili vsi eno”, kakor je Jezus prosil Očeta – in v ut omnes je prostor za vsakega človeka. Stik na delovnem mestu, v družinah, na trgih, povsod, nas vodi k srečevanju z ljudmi različnih verstev.
Najlepše je to, da s temi možmi in ženami ustvarjamo globok odnos, ker so del nekega verstva. Rodi se nekaj posebnega, prepoznamo se za brate, cenimo vrednote drug drugega in se medsebojno odpiramo. Presenetljivo je videti, da so v našem Gibanju poleg kristjanov ljudje različnih verskih izročil. Kristjani so starejši bratje, ker so začeli prej, a sprejemajo druge v isto družino. Ti odnosi presenečajo druge ljudi.
Velik del katoliških škofov zelo ceni to delo, ker vidijo v tem možnost vzpostavljanja odnosov z ljudmi različnih verstev. To je za škofe, ki delujejo v državah, kot je Indija ali drugje v Aziji, zelo pomembno. Pomeni namreč, da lahko računajo na nekoga, ki predlaga odprto krščanstvo, ne zaprto v obrambi, krščanstvo dialoga in sodelovanja in osvojevanja.”
Prispevek Chiare Lubich za dialoge, posebej med verniki različnih verstev, je bil preroški. Spoznala je, da je tu rešitev za številne izzive našega časa. Kako gledate danes na to prerokbo?
“Chiara, to sem večkrat omenila, tudi v svojem govoru tu, na Dunaju, nas je takoj postavila pred preprosto in jasno gledanje: vsi smo Božji otroci in zato smo vsi bratje. Sprva ni merila na velika verstva, ampak je bil to pogled na človeka. Ta naravnanost je kasneje pripeljala do dialoga in do odnosa z verniki drugih verstev. To je bilo po mojem preroško.
Chiara je začela odpirati Gibanje za dialog še pred drugim vatikanskim cerkvenim zborom, v katerem so dialogi postali poti Cerkve prav zato, ker je izhodišče usmerjenost k človeku. Chiara je poleg tega pripravila pripomočke za te dialoge. Ko je spoznavala ljudi drugih verstev, je razumela, da se je treba specializirati za te stike. Zato je ustanovila za to primerne centre, lahko bi rekli, da so to tajništva, v katerih globlje spoznavajo kristjane drugih Cerkva, vernike drugih verstev in ljudi različnih kultur. Iz globljega poznavanja se razvije možnost za ljubezen in večjo odprtost, odkrivanje vrednot in tako nismo v obrambi, ampak v naravnanosti dialoga.
To ni pripeljalo samo do odprtja in prijateljstva med osebami, ampak do prave integracije. Danes imamo budiste, muslimane in druge vernike, ki so sestavni del Gibanja, in ne moremo reči, da imamo z njimi dialog. So del našega Gibanja in skupaj z nami ustvarjajo dialog z drugimi. Zato smo prešli stopnjo dialoga in prišli do stopnje edinosti in polnega sodelovanja tudi z njimi.”
Kakšen prispevek lahko daje Gibanje fokolarov tako navzven kot znotraj?
“Za zunanji prispevek sem po mojem že povedala: odprtost. Ko imamo srečanja dialoga, so vedno novi ljudje različnih verstev, ki jih pritegne odnos med pripadniki različnih verstev. To pričevanje odpira možnost za širjenje dialoga. Gre za to, da omogočimostrpnost, razumevanje in prijateljstvo, kar pogosto spodkopavajo številni predsodki. Odpraviti moramo predsodke in odkriti lepoto v vsaki osebi, zlasti osvetliti najbolj dragoceni del, in to je prav pripadnost verstvu. Tako lahko osvetlimo odnos vsakega z Bogom.
Kar zadeva notranji del v Gibanju, se mi zdi, da lahko z odprostjo zelo veliko pridobimo. Dialogi nam tako omogočajo rast v zmožnosti ne samo razumevanja tistih, s katerimi normalno in naravno živimo, ampak da tudi zajamemo druge, ki prihajajo iz različnih izročil in duhovnih spoznanj, kakršna so naša. Oni nam lahko podarijo to kot dar in mi odgovorimo z našim darom. Tako se resnično medsebojno obogatimo.
Globoko smo hvaležni ljudem drugih verstev za prispevek, ki ga prinašajo v Gibanje fokolarov. Kot sem rekla, je namen našega Gibanja, ‘da bi bili vsi eno’ in zato mora zajeti čim bolj vse razsežnosti. Ne more se zadovoljiti s katoliško razsežnostjo, v kateri je nastal in tudi nosi v sebi univerzalno perspektivno, ker katoliški pomeni vesoljen. Da bi bili resnično vesoljni, moramo uspeti odkriti vso lepoto v človeštvu. To je obogatitev, do katere pridemo samo v stiku z ljudmi, ki so drugačni od nas.”

Roberto Catalano
Vir: Città Nuova