Na začetku petdesetih let je Gibanje fokolarov, ki je nastalo v Italiji, prestopilo Alpe in doseglo Francijo, s čimer se je ta nova izkušnja prvič razširila v mednarodne vode. Avgusta 1955 se je kakih petnajst Francozov: trgovcev, uradnikov in delavcev, udeležilo srečanja v obliki poletnih počitnic (mariapolijev), ki so že nekaj let potekali v Dolomitih v Italiji. Način življenja, ki so ga tam izkusili, jih je prevzel in ob vrnitvi v Francijo so ga prinašali v svoja okolja ter ohranjali odnose z ljudmi, ki so jih spoznali. V kratkem času so se jim pridružili še drugi in naslednje leto, 1956, se začne v podstrešnem stanovanju v Chambéryu prvi fokolar, ki se zatem preseli v Grenoble. Dve leti kasneje sta se v Parizu odprla dva fokolara. Nastajale so različne skupine v najrazličnejših okoljih in različnih stanov: v Parizu, Montaubanu, Alzaciji, nato Lille, Nantes in Lorraine … Zgodovinski datum je leto 1961, ko je ustanoviteljica Gibanja fokolarov prišla v Lurd. Takrat se je Marijino delo ali Gibanje fokolarov predstavilo francoski Cerkvi. Njegova vključitev je bila postopna ob spodbudi treh škofov, ki jih je zanimala razsežnost “božjega ljudstva” in pričevanje ljubezni do Boga ne glede na razlike in v spoštovanju različnosti. Danes je Gibanje po več kot 60 letih zelo bogato in raznoliko. V vseh pokrajinah so se oblikovale lokalne skupnosti, skupine ljudi, ki jih oživlja medsebojna ljubezen in zato pričajo v svojem okolju, da je možen zedinjen in bratski svet. Mnogi so se vključili v življenje lokalne Cerkve ali v družbo, da bi bili dosledni v svoji izbiri. Več podjetnikov je takoj po nastanku občestvene ekonomije v svobodi leta 1991 v Braziliji ali v kasnejših letih sprejelo to pobudo. Zaradi različnih kultur se ustvarja dialog z muslimani, Judi, budisti in ljudmi drugačnih prepričanj, tudi brez verske osnove. V Alzaciji je zelo pomemben ekumenski dialog.
Nastala je založba Nouvelle Cité, ki objavlja knjige in revije. Kakor velja za kakih trideset drugih držav, pelje Gibanje naprej projekt “stalnega mariapolija” – mesteca Gibanja – v škofiji Evry (40 km iz Pariza).
Številni mladi so od uporništva v letu 1968 šli za Chiaro, pripravljeni, da osvojijo svet z ljubeznijo. Srečanja mladih, lokalnega genfesta v Franciji, se je tako udeležilo več kot 4000 mladih.