Ali lahko upanje prebiva v enem od največjih barakarskih naselij Nairobija? Tu je zgodba Millycent v obliki video posnetka.
Spiker: Smo v Mathareju, drugem največjem barakarskem naselju Nairobija. Tu živi kakih 500.000 oseb.
Millycent Akinyi Ong’Weny (angleško, italijanski podnapis): To je moja mama, kuha ribo.
Spiker: Millycent Akinyi Ong’Weny je ena od teh.
Millycent Akinyi Ong’Weny (kiswahili): Rodila sem se in še vedno živim v Mathareju, enem od barakarskih naselij Nairobija. Življenje tukaj ni nikoli bilo lahko. (…) Moja mama je zapadla v alkoholizem in moj oče ni imel nobene možnosti …
Ko sem odraščala, sem se srečala z osebami, ki so me podprle. Ko je prišlo Gibanje preko redovnic v Mathare, so začeli z aktivnostmi za nas dekleta, in tako smo lahko obiskovale šolo, se učile. Spremljali so nas v našem vsakdanjem življenju. Ob koncu šole sem razumela, da ne morem pustiti Mathareja, ampak da moram ostati tu in pomagati drugim otrokom odraščati.
Zdaj smo v kapeli, ki je dana za uporabo. Nisem sama, sem z drugimi in si pomagamo. Tu so Jane Frances, Marietta, Bernadette, Kioko, naša koordinatorka se imenuje Lucia.
Spiker: Leta 2005 s pomočjo družin iz Gibanja fokolarov majhna kapela svete Ane med tednom postane soba, ki sprejme kakih trideset otrok od treh do šestih let.
Millycent Akinyi Ong’Weny (kiswahili): Ko smo začele, je bilo zelo težko, ni bilo preprosto. (…) Starši teh otrok so pričakovali veliko stvari od nas, kajti v Mathareju so drugi projekti, ki prinašajo denar, zemljo in druge materialne stvari. (…) Toda preko naših sosedov so razumeli, da delamo za otroke. Mi nismo tu zaradi denarja ali poslov, ampak da bi spremenili življenje teh otrok in njihovih staršev. (…)
Ambrose Ogueno Dullo (kisahili): Videl sem veliko sprememb pri moji hčeri: v obnašanju, higijeni, učenju. Velikokrat se srečujemo z drugimi starši in mečemo tako imenovano kocko ljubezni: vse je osredotočeno na ljubezen. Podarili smo jo tudi drugim in zdaj jo živimo tudi doma.
Millycent Akinyi Ong’Weny (kiswahili): Čeprav živimo v barakarskem naselju in je življenje težko, postane vse veliko, če prejete stvari sprejmemo z ljubeznijo.
Mary Kuthea (kiswahili): Ljudje so opazili spremembo in prosijo, da bi se nam pridružili. Videli so našo ljubezen, lepo obnašanje naših otrok, da imajo prihodnost.
Agatha Rwamba (kiswahili): Nekega dne je bilo streljanje in en naboj je padel v naš dom, prav na posteljo. Otroci so se prebudili in me vprašali: »Mama, do kdaj bomo morali trpeti?« (…) Potem so mi rekli: »Vstanimo in vrzimo kocko in bomo videli, kaj nam bo svetovala.« Vrgli smo kocko in kocka nam je rekla: »Ljubite sovražnike!«
Millycent Akinyi Ong’Weny (kiswahili): Prinašati mir in skladnost ni lahka naloga, zlasti v naši državi Keniji, posebej v Nairobiju poteka veliko spopadov. (…) Mir in skladnost se začenjata v naših družinah, zato je treba najprej rasti v miru in ljubezni med nami in našimi otroki in tako ga lahko prinašamo drugim, našim sosedom.
