V mestecu Gibanja fokolarov v Keniji si mladi izmenjujejo svoje projekte in zgodbe, da bi tako odgovorili na izzive svojih držav. Presenečata ustvarjalnost in zavzemanje, ki segata tudi v javne ustanove. Pričevanja Benedicta iz Tanzanije in Blossoma in Evola iz Indije.
Ko se je Benedicto, mlad medicinski tehnik iz Iringe, znašel pred pomanjkanjem krvi na svojem oddelku, ni vedel, da bo njegova prošnja za pomoč vzbudila akcijo na nacionalni ravni.
V Tanzaniji, državi na robu uboštva, je kri resnična dragocenost. V državnih ustanovah jo neprestano primanjkuje, tako da je zaradi tega smrtnost v državi še višja. Tisti dan je prišlo na porodniški oddelek, kjer je delala njegova prijateljica Victoria, mnogo mater, da bi rodile, a so jih poslali domov: v laboratoriju ni bilo nič krvi. Benedicto je zapustil delo zelo zaskrbljen in želel je rešiti tako absurdno stanje. To je zaupal mladim iz Gibanja, s katerimi že nekaj časa živi to duhovnost in se z njimi trudi pomagati najbolj ubogim. Ideja za rešitev je prišla prav iz skupine. Zakaj ne bi predlagali krvodajalske akcije?o
»Res je, da je v naši državi malo stvari, ki bi jih lahko razdelili, ker je beda velika. Toda kri imamo vsi, je v nas, zanjo ni treba imeti denarja, da bi jo kupili v kaki trgovini!« Prošnjo s tako vsebino so razposlali prijateljem. Hitro se je to razširilo med znanci. Kri je začela prihajati in predstojnik laboratorija je priznal, da v vsej svoji karieri ni nikoli doživel tolikšne velikodušnosti in takšnega skupnega zavzemanja. V nekaj urah je imel 22 vrečk krvi. Vse to se je dogajalo leta 2010. V zadnjih štirih letih je pobuda te skupine mladih tako narasla, da so postali uradni stik za zdravstvene ustanove države in januarja so mladi iz Ruaha University v Iringi ter tisti iz islamskega inštituta Dar el Salaam postali prostovoljni darovalci krvi.
To je eden od projektov, ki so ga predstavili med Sharing with Africa, tednom izmenjave in dela Mladih za zedinjen svet blizu Nairobija v Keniji. Vsak dan predstavijo projekte in pričevanja. O nekaterih dejavnostih so pripovedovali tudi med neposrednim spletnim prenosom mladih iz drugih držav po svetu. Mednarodna sestavljanka iz kamenčkov mladih, ki na svoji koži izkušajo protislovja in možnosti okolja, v katerem živijo, daje ideje za nove možnosti in drugačne načine načrtovanja in dela v sedanjosti našega časa.
Blossom je iz Mumbaya v Indiji. Njegova ljubezen so informacijski algoritmi, a tudi slikanje. Srečala sem jo v odmoru, ko je risala na dlani in roke risbe iz hene. »Tretjina revežev sveta živi v Indiji,« mi pove. »Pred takimi statističnimi podatki bi občutila nemoč in izgubila bi pogum. Zato smo se odločili, da je najboljše začeti s tistim, ki je ob meni.«
Z drugimi mladimi hindujci in kristjani, teh je v tej državi le za 2 %, so začeli z otroki iz šol v Bangalore. Projekt za krčenje uboštva je postal vzgoja za varčevanje. »Razdelili smo jim majhne hranilnike in pojasnili pomen varčevanja. Občasno preverjamo.« Eno leto je, kar so začeli s podjetjem, ki proizvaja čokoladne bombone. Aprila so začeli delati velikonočna čokoladna jajca. Ves denar razdelijo po kriterijih občestvene ekonomije: tretjina za podjetje, tretjina za reveže, tretjina za vzgojo za kulturo podeljevanja. Med delavci je tudi Evol. Izhaja iz ločene družine in zaradi telesne hibe ga pogosto zasmehujejo in napadajo. »Kultura podeljevanja, ki si jo prizadevamo živeti v našem malem podjetju, ga je navdušila. Predstavlja močno roko za nas, tudi v smislu proizvodnje, saj je velik del začetnega kapitala našega podjetja njegov, in končno se je v njegovem življenju odprla možnost za nesebično prijateljstvo.« To je samo nekaj od številnih “delčkov bratstva”: tako jih imenujejo, da bi poudarili, da so te akcije, čeprav majhne, zmožne sprožiti spremembo in novost: to pa sta gesli tega tedna.
Maddalena Maltese
Vir: Città Nuova
