Ko imamo “vse za brate”, kakor pravi papež Frančišek, nam to pomaga razširiti naša obzorja.

“Dajajte in se vam bo dalo”

Pater David iz Kenije pripoveduje: »Pomagal sem revnemu begunskemu fantu, ki sem ga spoznal med misijonom v begunskem centru Kakuma na severovzhodu Kenije, tako da sem mu plačal šolanje. Čez nekaj časa nisem imel več denarja, da bi mu še pomagal. Pojasnil sem mu to težavo in poslovila sva se. Čez nekaj časa je ta fant poslal preko družbenih omrežij sporočilo in znova prosil za pomoč. Zelo mi je bilo težko, ker mu nisem mogel pomagati. Odločil sem se prodati kravo, ki sem jo imel doma pri starših, da bi mu tako plačal šolanje. Bil je zelo zadovoljen, da se je znova vrnil v šolo. V novi župniji, v kateri živim skoraj eno leto, so se župljani nekega dne odločili, da me obiščejo. Izvedeli so, da se moj oče ne počuti dobro. Med darili, ki so mi jih prinesli, so bile tri krave. Nisem mogel verjeti: zdelo se mi je, da mi hoče Bog povedati prav besede “dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje”«.

Pater David, Kenija

“Za moje brate v Libanonu”

Po katastrofi, ki se je zgodila 4. avgusta 2020 v Bejrutu v Libanonu, sem se vprašal, kaj lahko naredim, da bi pomagal tej tako preizkušani deželi. Čez nekaj dni je bil moj 40. rojstni dan. Moja družina in prijatelji so hoteli praznovati, čeprav samo z večerjo. Pomislil sem: to je prava priložnost, da bi pomagal libanonskemu narodu. Vse povabljene sem prosil, naj mi ne nosijo daril, ampak denarni prispevek za moj projekt pomoči Bejrutu. Na koncu večera sem bil presenečen, ko sem preštel zbrani denar: kar 600 evrov! Nikoli si ne bi predstavljal, da bi nabral toliko tudi zato, ker je bilo na večerjo povabljenih malo ljudi zaradi omejitev zaradi covida-19. Toda to je sprožilo verižno reakcijo med prijatelji: Emilia je ob svoji diplomi denar namenila za drugi projekt, Francesco je za svoj rojstni dan podaril posvojitev na daljavo; otroci iz četrti, ki so izvedeli za našo odločitev ob rojstnem dnevu, so namenili zbrani denar na tržnice z rabljenimi stvarmi za Libanon! Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte … Prav v to močno verjamemo, da vedno prejmemo tedaj, ko dajemo.

L., Ischia (Italija)

“Od sendviča do stokratnega za reveže”

Nekoč sem bil v pekarni in sem čakal, da bom kupil sendvič. Denarja sem imel ravno za enega. Ob izhodu iz trgovine sem videl gospo, ki je gledala vse, ki so jedli. Opazil sem, da je lačna in da je čakala, da ji bo kdo ponudil kaj hrane. Vzel sem sendvič in ji ga dal. Pomislil sem, da lahko kaj pojem pozneje. Bila je presrečna. Potem sem jo odpeljal v trgovino s sadjem in prosil prodajalca, če ji lahko da kakšen sadež, da mu bom plačal naslednji dan, ker sedaj nimam denarja. Trgovec ji je rade volje dal ne samo en sadež, ampak polno torbo in to zastonj. Bil sem srečen, ko sem videl, da lahko majhen sendvič postane veriga stokratnega.

Mumbai (Indija)