Potrebe drugih so naše. V Embuju blizu Nairobija vsaka oseba postane prijatelj. Utrinki iz življenja skupnosti Gibanja fokolarov. video

Spiker: Ob vznožju gore Kenija, dve uri iz Nairobija, leži mesto Embu.
Njegova stolnica je nekaj posebnega. V strukturo so vdelani nekateri bistveni simboli lokalne tradicije. Streha spominja na dva vrhova gore Kenija, stebri ob oltarju imajo obliko drevesa.
Načrt je pripravil arhitekt Carlo Fumagalli.
Don Pietro Primieri (italijansko): Carlo Fumagalli je prišel sem in zelo so ga prevzeli (…) simboli škofovskega grba: (…) gora Kenija in sveto drevo za lokalno prebivalstvo, mogumo, (…) ter dvoje rok v znak bratstva. (…)
Ko je škof odšel v župnije s skicami, da bi razumeli, kaj je hotel narediti (…), so ljudje takoj razumeli. Niso vprašali: »Zakaj, kako«. (…) Takoj so se dali na razpolago in tako smo začeli delati.
Delo je naredilo velik vtis: kako so ljudje odgovorili in dali svoj prispevek.
Spiker: Za dokončanje so potrebovali trinajst let. Carlo Fumagalli sam se je tako spominjal te izkušnje: »Ta neobičajna zgradba, ki je počasi rastla na njihovi zemlji, je privlačila vse zaradi dela ali radovednosti, katoličane in druge, tako je vplivala na samo družbeno resničnost.«
Don Pietro Primieri živi več let v Keniji kot v svoji Italiji. Ob njegovi župniji v kraju Iriamorai blizu Embuja se je razvila od začetka sedemdesetih let ena od prvih skupnosti Gibanja fokolarov.
Maria Goretti Muthomi (kiembu): V škofiji Embu imamo različne narodnostne skupine (imenujejo se “Miviriga”, kar pomeni potomstvo). Toda zaradi duha Gibanja uspemo dobro živeti in delati skupaj, ljubimo se, ne da bi občutili razlike zaradi pripadnosti tej ali drugi skupini.
Patrick Njeru Maugu (kiembu): Če naj povem kaj o svojem življenju, bi povedal, da posebej zaradi srečanja s Chiarinim življenjem in s tem, kako sem ga razumel, uspem živeti dobro skupaj z drugimi ljudmi. Ker učim v šoli, je to življenje v veliko pomoč, da bi živel skladno z vsemi. Vzpostavljati odnose in prijateljstvo z vsemi je preprosto, ker smo se naučili gledati na vse kot na Božje otroke in ravnati med seboj kot med brati, vsaka oseba, s katero se srečam, postane prijatelj, s katerim bi rad živel in bil z njim.
Augustine Njeru (kimbeere): To, kar pokaže, da smo eno, je, da si pomagamo in čutimo potrebe drugega kakor svoje lastne. (…)
glasba
Obiskujemo družine, ki so dale svoje otroke, ki so darovali svoje življenje kot fokolarini.
Odhajamo k njim, ker čutimo, da so tudi oni naši starši, obiskujemo jih prav, kakor bi bili naši starši!
glasba
Maria Goretti Muthomi (kiembu): Starši in vsi iz družine so zelo zadovoljni. Čutijo, da so njihovi otroci njim blizu. Več stvari delamo skupaj v ozračju velikega veselja.
Patrick Njeru Maugu (kiembu): Ko nastanejo težave v družini, v službi ali v skupnosti, sem zelo hvaležen mami Chiari, ker me je naučila nekaj zelo pomembnega za življenje. Kot gen sem se naučil nečesa in tega nikoli ne pozabim: »Ljubezen premaga vse«. (…) Opažam tole: ko se srečam s težavami in jih uspem sprejeti na pravi način, tako da v njih prepoznavam zapuščenega Jezusa, je ključ, ki odpre pot za to, da grem do konca naprej.