»Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani v enem upanju svojega poklica.« (Ef 4,4)
V tednu molitve za edinost kristjanov[1] smo povabljeni, da svojo pozornost usmerimo na posebno misel, ki jo najdemo v Pavlovem pismu Efežanom. V tako imenovanih pismih iz zapora se obrača na svoje naslovnike in jih spodbuja, naj verodostojno pričujejo o svoji veri z zgledom edinosti.
Ta temelji na eni veri, enem duhu, enem upanju in samo z edinostjo lahko pričujemo o Kristusu kot “telo”.
»Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani v enem upanju svojega poklica.«
Pavel nas ponovno spominja na upanje. Kaj je upanje in zakaj smo poklicani, da ga živimo? Je kalček, dar in naloga, ki jo moramo varovati in gojiti, da rodi sadove v dobro vseh. »Krščansko upanje nam daje mesto na tistem ozkem grebenu, na tisti meji, kjer naša poklicanost zahteva, da se vsak dan in vsako uro odločimo, da bomo zvesti Božji zvestobi do nas.«[2]
Naša poklicanost, klic za kristjane ni le zadeva med posameznikom in Bogom, ampak je “skupna poklicanost”, to je, poklicani smo skupaj, je klic k edinosti med tistimi, ki si prizadevajo živeti evangelij. V govorih in spisih Chiare Lubich pogosto najdemo izrecno omenjanje edinosti, ki je značilni vidik njene duhovnosti: edinost je sad navzočnosti Jezusa med nami. In ta navzočnost je vir globoke sreče.
»Če je edinost za kristjana tako pomembna, iz tega izhaja, da se njegovi poklicanosti nič ne zoperstavlja tako močno kakor to, da ji nismo zvesti. Zoper edinost grešimo vsakič, ko podležemo skušnjavi – ki se nenehno vrača – individualizma, ki nas spodbuja, da stvari delamo po svoje, da ravnamo po lastnem presojanju, po lastnem interesu ali osebnem ugledu, pri tem pa prezremo ali celo zaničujemo druge, njihove potrebe in njihove pravice.«[3]
»Eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani v enem upanju svojega poklica.«
V Gvatemali je dialog med pripadniki različnih krščanskih cerkva zelo živ. Ramiro nam piše: »S skupino ljudi iz različnih cerkva smo pripravili teden molitve za edinost kristjanov. V program smo vključili umetniški festival, ki smo ga zasnovali skupaj z mladimi, in razne slovesnosti v različnih cerkvah. Katoliška škofovska konferenca nas je prosila, naj nadaljujemo s to izkušnjo, da bi pripravili tudi trenutek izmenjave s skupino katoliških škofov in ljudi iz različnih cerkva, ki so se zbrali iz vse Amerike na srečanju, posvečeno 1700. obletnici nicejskega koncila. Tudi sicer ob teh dejavnostih močno izkušamo edinost med nami in sadove, ki jih ta prinaša: bratstvo, veselje, mir.«
Pripravila Patrizia Mazzola s skupino besede življenja
[1] Ta teden poteka po vsej severni polobli od 18. do 25. januarja, na južni polobli pa v binkoštnem tednu . Besedila molitev za letošnje leto je pripravila ekumenska skupina pod vodstvom Armenske apostolske Cerkve.
[2] Magdaleno Delbrêl, častitljivo Božjo služabnico, imajo mnogi za eno najpomembnejših duhovnih osebnosti 20. stoletja. Novi svet je izdal izbor njenih misli v knjigi Usmiljenje po Magdaleni Delbrêl.
[3] C. Lubich, Beseda življenja za julij 1985.
