14. marca se spominjamo smrti Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov, objavljamo njeno meditacijo. V njej prikazuje notranjo pot duše, ki odkriva navzočnost Boga na najrazličnejših krajih človeške izkušnje.
Našla sem Te na toliko krajih, Gospod!
Čutila sem tvoj utrip v vzvišeni tišini gorske cerkvice, v polmraku tabernaklja prazne katedrale, v enodušnem dihanju množice, ki te ljubi in napolnjuje svode tvoje cerkve s pesmimi in z ljubeznijo.
Našla sem Te v veselju. Govorila sem Ti onkraj zvezdnatega neba, ko sem se zvečer v tišini
vračala z dela domov.
Iščem Te in pogosto Te najdem.
Toda vedno Te najdem v bolečini.
Bolečina, kakršna koli bolečina, je kot glas zvončka, ki kliče Božjo nevesto k molitvi.
Ko se prikaže senca križa, se duša zbere v tabernaklju svoje notranjosti, pozabi na pozvanjanje zvončka, Te “zagleda” in ti govori.
Ti si me prišel obiskat in jaz Ti odgovarjam: »Tukaj sem, Gospod, Tebe hočem, Tebe sem hotela.«
In pri tem srečanju moja duša ne čuti svoje bolečine, ampak je kakor omamljena od tvoje ljubezni: oblita s Teboj, prepojena s Teboj: jaz v Tebi, Ti v meni, da bova eno.
In potem znova odprem oči življenju, manj resničnemu življenju, božansko pripravljena,
da bijem tvoj boj.
