»Sredi teme, ki jo danes živimo v Venezueli, se zavedamo, da nismo sami. Chiara Lubich je sredi bomb leta 1943 odkrila, da obstaja Ideal, ki ga nič in nihče ne more uničiti. Bog nas neizmerno ljubi!«

Tako se začenja  “Sporočilo upanja in edinosti”, ki so ga venezuelski gen (mladi, ki živijo duhovnost Gibanja fokolarov), ki živijo tam ali drugje po svetu, podelili zvečer 5. januarja, ko so se dobili na spletu in molili ter si povedali, kako vsak živi ta čas, ključen za vse v državi. Niso pozabili na izbiro, da ljubijo vse. Močno so čutili potrebo po tem, da se skupaj spoprimejo s tem obdobjem, ki ga imajo za “svetega”: »Nismo sami, ker nas podpira molitev vseh, ki v Venezueli in v svetu prosijo za mir.«

Sporočilo se tako nadaljuje:

»Danes bi nas lahko strah ohromil, toda odgovor ni sovraštvo, temveč edinost. Chiara nas je naučila: ko se vse ruši, edina ostane ljubezen. Če postanemo ’eno’, če skrbimo drug za drugega in postavimo Boga za našo skalo, strah izgubi svojo moč.

Ne bojimo se. Ta čas je za nas priložnost za:

  • polno zaupanje, da je Bog Oče in nas ne zapusti tudi tedaj, ko je težko;

  • postati ’eno’: naj bo bolečina bližnjega naša. Pomagajmo si, podelimo tisto malo ali več, kar imamo, in rušimo zidove ravnodušnosti;

  • to, da smo ustvarjalci miru: naše edino orožje naj bo solidarnost.

Če smo zedinjeni, je Jezus med nami in kjer je on, bo luč premagalo temo.

Moč in zaupanje!«

uredilo uredništvo CN
Foto: pogled na mesto Caracas (Venezuela) © Pixabay