Prva predsednica Gibanja fokolarov po ustanoviteljici Chiari Lubich, Maria Voce, je umrla 20. junija 2025 na svojem domu. Besede Margaret Karram in Jesúsa Morána. Pogreb je bil 23. junija v Mednarodnem centru Gibanja v Rocca di Papa (Rim).
Maria Voce, prva predsednica Gibanja fokolarov (Marijino delo) po ustanoviteljici Chiari Lubich, nas je zapustila v starosti 87 let v Rocca di Papa (Italija), obkrožena z ljubeznijo in molitvami mnogih.
To je sporočila Margaret Karram, sedanja predsednica, vsem članom Gibanja fokolarov po svetu.
V sporočilu je izrazila veliko bolečino ob njeni smrti ter sestrsko vez z Marijo Voce. »Kot prva predsednica Gibanja fokolarov po naši ustanoviteljici, je znala upravljati z inteligenco, daljnosežnostjo in potrebno odločnostjo težak prehod našega Dela iz časa ustanovitve v čas po ustanovitvi. Uspela je povezati svojo svetlo zvestobo karizmi edinosti s pogumom, da se je soočila z mnogimi izzivi svetovnega združenja, kakršno je naše, ki deluje na številnih ravneh človeškega, družbenega in institucionalnega življenja.
Ime »Emmaus«, ki ga je kot življenjski program prejela od Chiare Lubich, je postalo tudi program njenega vodenja: hoditi skupaj, na sinodalni način, zaupati – kljub vprašanjem in negotovosti, ki se lahko pojavijo na poti – v Božjo navzočnost sredi njegovih.
Ko sem jo leta 2021 nasledila kot predsednica Gibanja, me je vedno spremljala z diskretno, a živo bližino in s svojimi nasveti, polnimi modrosti. Poleg duhovne, teološke in pravne usposobljenosti je bila obdarjena z globoko in gostoljubno človečnostjo ter prijetnim in vedno spoštljivim humorjem. Njeno človeško in modrostno izrednost so prepoznale najrazličnejše verske in civilne osebnosti: papež Benedikt XVI. in papež Frančišek; voditelji različnih cerkva, predstavniki drugih verstev in kultur.
Nekaj ur pred njenim odhodom v drugo življenje sva jo z Jesúsom Moranom zadnjič obiskala. Bila je mirna. Tolaži me misel, da jo v nebesih čaka Devica Marija, s katero jo je povezoval zelo globok, rekla bi bivanjski odnos.«
Jesús Morán, ki je živel poleg Marie Voce prvih šest let služenja kot sopredsednik Gibanja, priznava, da se je z njegovo izvolitvijo začela nova faza za Gibanje. Piše: »Emmaus se ne bo v zgodovino Gibanja zapisala le kot prva predsednica obdobja po Chiari Lubich, ampak tudi kot tista, ki je naredila prvi inovativno-organizacijski korak Gibanja v obdobju po ustanovitvi, v popolni ustvarjalni zvestobi karizmi. V svojem prvem mandatu, ko je bilo močno čutiti Chiarino odsotnost in bi to lahko vzbudilo malodušje, je potovala po svetu, da bi potrdila člane in privržence skupnosti Gibanja v njihovem delu za bolj bratski in zedinjen svet – v skladu s karizmo ustanoviteljice. V svojem drugem mandatu je začela pripravljati Gibanje na čas neizogibne ’krize’, ki se je kazala na obzorju in jo je papež Frančišek opredelil kot veliko priložnost. V zvezi s tem omenim veliko spoštovanje, ki ji ga je izkazal argentinski papež in ji to pokazal ob vsaki priložnosti, kar kaže na še eno njeno značilnost: njen cerkveni duh.
V Emmaus sem vedno občudoval njeno treznost, notranjo svobodo, odločnost in sposobnost razločevanja, pri čemer ji je pomagala trdna pravna formacija.
Hvala, Emmaus, ker si v najtežjem trenutku naše še kratke zgodovine izrekla slovesni ’da’. Marija te bo sprejela v svoje naročje, predstavila svojemu Sinu in te skupaj z njim pripeljala v naročje Očeta, ki je bil večni vir tvojega navdiha.«
Pogreb je potekal v ponedeljek, 23. junija 2025, v Mednarodnem centru Gibanja fokolarov v Rocca di Papa (Rim).
Stefania Tanesini
Avgusta 2011 je pripotovala tudi v Slovenijo, kjer se je srečala s skupnostjo Gibanja in z redovniki z vsega sveta, ki so tiste dneve prebivali v Celju.
Druge slike Marie Voce (Emmaus):
Na kratko iz njenega življenja
Maria Voce se je rodila 16. julija 1937 v Ajello Calabro (Cosenza – Italija) kot prva od sedmih otrok. Njen oče je bil zdravnik; mati gospodinja. V zadnjem letniku študija prava v Rimu (1959) je na univerzi spoznala skupino mladih fokolarinov in začela slediti njihovi duhovnosti. Po končanem študiju je delala v Cosenzi in postala prva odvetnica v mestni odvetniški zbornici. Kasneje je študirala teologijo in cerkveno pravo.
Leta 1963 je razumela, da jo Bog kliče, naj sledi poti Chiare Lubich, na kar se je takoj odzvala. V Gibanju je Maria Voce znana kot »Emmaus«, ime, ki se nanaša na znani dogodek dveh učencev, ki sta hodila skupaj z Jezusom po njegovem vstajenju. Sama pripoveduje, kako ji je Chiara to predlagala: »Chiara je potrdila tisto, kar sem močno čutila v sebi: da je treba svoje življenje preživeti tako, da bi tisti, ki se bodo srečali z mano, izkusili Jezusa med nami.« Od takrat se je trudila za gradnjo mostov edinosti, da bi se lahko Bog ponavzočil med ljudmi.
Od leta 1964 do 1972 je bila v skupnostih Gibanja na Siciliji (Italija) v Sirakuzah in Kataniji, od leta 1972 do 1978 je delala v osebnem tajništvu Chiare Lubich.
Leta 1977 je Chiara Lubich opravila pomembno potovanje v Carigrad (Turčija), kjer je več let gojila globok odnos z ekumenskim patriarhatom v Konstantinoplu. V tistih letih je bila Maria Voce v fokolaru prav v tem mestu in pripoveduje: »To je bila močna izkušnja, tako zaradi dragocenih stikov z različnimi cerkvami, z islamom, kot tudi zato, ker smo čutili, da smo bile pred številnimi problemi te dežele močne samo zaradi Jezusa med nami.«
V Carigradu je vzpostavila ekumenske odnose s takratnim carigrajskim patriarhom Dimitrijem I. in številnimi metropoliti, vključno s sedanjim patriarhom Bartolomejem I., pa tudi s predstavniki različnih cerkva.
Leta 1988 je Chiara prosila Emmaus, naj se vrne v Italijo, da bi delala v Mednarodnem centru v Rocca di Papa in za Šolo Abbà, interdisciplinarnim študijskim centrom Gibanja, v katero se je vključila leta 1995 kot strokovnjakinja za pravo. Od leta 2000 je bila soodgovorna za Mednarodno komisijo za “Občestvo in pravo”, mrežo strokovnjakov in znanstvenikov, ki se ukvarjajo s področjem pravosodja. Od leta 2002 do leta 2007 je neposredno sodelovala s Chiaro pri posodobitvi Splošnega statuta Gibanja.
7. julija 2008, nekaj mesecev po smrti Chiare Lubich, je bila izvoljena za predsednico Gibanja fokolarov, ponovno je bila potrjena za drugi mandat 12. septembra 2014. Kot slog svojega predsedovanja je vedno navajala zavezanost temu, da »daje prednost odnosom« in si z vsemi močmi prizadevala za namen, za katerega se je Gibanje začelo: delati za edinost na vseh ravneh, na vseh področjih, po poteh dialoga. Sama je večkrat ponovila, kako pomemben je dialog. »Če obstaja ekstremizem nasilja«, je dejala leta 2015 v Združenih narodih v New Yorku, »se zdaj odzivamo z enako korenitostjo, vendar na strukturno drugačen način, to je z ekstremizmom dialoga.«
Številna potovanja na vse celine, kjer se je srečevala s skupnostmi Gibanja, ohranjala je stike z osebnostmi iz civilnega in cerkvenega sveta, s kulturnega in političnega, ekumenskega in medverskega sveta; pomembni so bili koraki za krepitev vezi prijateljstva in sodelovanja in za spodbujanje razvoja na poti bratstva med narodi.
V času svojega predsedovanja je imela Maria Voce srečanja in avdience tako s papežem Benediktom XVI. kot s papežem Frančiškom; z obeh strani so prihajali izrazi spoštovanja in bratske naklonjenosti. 23. aprila 2010 jo je papež Benedikt XVI. sprejel na zasebni avdienci. V zvezi z duhovnostjo Gibanja papež govori o »karizmi, ki gradi mostove, ki ustvarja edinost« in vabi, naj jo še naprej uresničujemo z vedno globljo ljubeznijo in v težnji k svetosti. Oktobra 2008 se je udeležila škofovske sinode na temo »Božja beseda v življenju in poslanstvu Cerkve« in na njej govorila. Papež Benedikt jo je 24. novembra 2009 imenoval za svetovalko Papeškega sveta za laike, 7. decembra 2011 pa za svetovalko Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije.
Papež Frančišek jo je 13. septembra 2013 sprejel na avdienci skupaj s takratnim sopredsednikom Giancarlom Falettijem. Emmaus se tako spominja tega trenutka: »Takoj naju je sprejel zelo toplo in počutila sem se kot doma. Čutila sem veliko veselje: da sem pred očetom, predvsem pa pred bratom. Čutila sem, kakor bi bila njegova sestra in ta občutek je vedno ostal.«
Ob drugi priložnosti je povedala: »Papež Frančišek nas je vedno spodbujal, da gremo naprej, da sprejmemo znamenja časa, da posodobimo karizmo, ki smo jo prejeli za dobro mnogih, in z veseljem pričujemo o njej.« Ena od takšnih priložnosti je bil obisk svetega očeta v mednarodnem mestecu Loppiano (Firence, Italija) leta 2018. Maria Voce ga je sprejela s temi besedami: »Sveti oče, imamo visok cilj, hočemo ‘meriti visoko’. Želimo, da bi medsebojna ljubezen postala zakon sožitja, kar pomeni, da bi izkusili veselje evangelija in bili protagonisti nove strani zgodovine.«
