Od 11. do 13. maja 2026 je približno sto mladih iz Evrope in drugod preplavilo četrt Evropske unije v Bruslju.

Evropska četrt v Bruslju je labirint pisarn, sedežev in agencij, ki delujejo v Evropski uniji, njihovi akronimi pa včasih zvenijo kot jezikolomci. Po njenih ulicah hodijo resni, profesionalni uradniki in voditelji. Med sprehodom slišite različne jezike in naletite na edinstvene običaje. Vendar ta raznolikost ne daje vtisa zmede, saj vse skupaj ohranja velika urejenost. Ta zaspani red je bil na kratko prekinjen med 11. in 13. majem, ko se je med institucijami Evropske unije gibala skupina približno 100 navdušenih mladih, ki so vložili v svojo navzočnost tam zavzemanje in navdušenje. Niso bili šolski razred na ekskurziji, še zdaleč ne! Bili so mladi iz pobude Skupaj za Evropo, dobro pripravljeni in navdihnjeni. Zanje Evropa ni cilj, ki ga je treba doseči, temveč njihovo zanesljivo izhodišče za soočenje s celim svetom.

Z njimi je bilo več poslancev Evropskega parlamenta in drugih javnih osebnosti: Andrea Wechsler, Antonella Sberna, Leoluca Orlando, Eduard Heger, Jeff Fountain, Giuseppe Lupo, Miriam Lexmann, Gerhard Pross in Nicole Grochowin. To so visoka imena: naj omenimo, od kod so? To niti ni potrebno: bili so Evropejci. Če dodamo, da so bili Italijani, Slovaki, Nemci, Nizozemci, Avstrijci …, to ne pomaga kaj dosti k razumevanju razlogov, ki so vse te ljudi pripeljali do srečanja z mladimi.

Ti razlogi izvirajo iz trenutne krize, ko se zdi, da ni prostora za edinost med ljudstvi in ​​narodi. Nihče ne more več zagotoviti niti miru. V takšnem kontekstu je pobuda Skupaj za Evropo hotela pokazati, da edinost ni opcija, temveč predstavlja votek zgodovinskega razvoja evropskih narodov. In če se danes zdi, da je to pokopano pod ruševinami aktualnih konfliktov, si Skupaj za Evropo prizadeva, da bi jo znova osvetlili in ponudili svojo izkušnjo sodelovanja med kristjani kot način za obnovo evropske arhitekture na temeljih edinosti. Vsi skupaj: člani različnih cerkva, državljani različnih držav in predvsem ljudje različnih generacij. Mladi, odrasli in stari živijo to bolečo sedanjost in le s skupnimi močmi je mogoče rešiti njena protislovja. Izziv je torej tudi medgeneracijski. Zaradi tega so mladi iz pobude Skupaj za Evropo želeli poslancem Evropskega parlamenta in drugim pomembnim osebnostim ponuditi ’medgeneracijsko zavezo’, ki vzpostavlja vzajemno zavezo v delu za Evropo, ki bo kovačnica miru in solidarnosti.

Od kod je prišlo sto mladih udeležencev? Poleg Evropejcev (tudi tukaj ni pomembno, da so bili Finci, Švedi, Nizozemci, Nemci, Belgijci, Škoti, Slovaki, Avstrijci, Madžari, Romuni, Italijani itd.) so bili med njimi Američani, Kolumbijci, Južnoafričani, Kitajci, Kanadčani, Brazilci in Mehičani. Evropa namreč ne živi sama zase, saj je poklicana, da se razvija globalno in da daje na voljo svoje bogastvo vrednot, skovanih v krščanstvu, živetih v ekumenskem dialogu in razširjenih z daljnosežnimi projekti mladih iz pobude Skupaj za Evropo.

Alberto Lopresti

Foto: © Skupaj za Evropo