»Glej, vse delam novo.« (Raz 21,5)

Knjiga Razodetje (Apokalipsa), iz katere je vzeta beseda življenja, končuje zbirko novozaveznih spisov. Naslov pomeni razodetje in avtorjev namen je pojasniti zadnje stvari, Kristusovo vrnitev na zemljo, dokončni poraz zla in nastanek novega neba in nove zemlje.

Gre za besedilo, ki ga ni lahko razumeti. Smo v letih 81–96 po Kristusu. Preganjanje kristjanov je kruto. V krščanskih skupnostih vlada strah: Kaj bo z nami in s sporočilom, ki nam je bilo zaupano? Zakaj Bog ne poseže vmes?

V teh okoliščinah Rimljani avtorja izženejo na otok Patmos. Tam se začne vrsta videnj in pisec apostol Janez dobi nalogo, da jih zapiše.

»Glej, vse delam novo.«

Knjiga Razodetje je hotela vliti upanje preganjanim skupnostim: čeprav je sedanjost težka in polna nasilja, čeprav je prihodnost negotova, bo na koncu zmagalo dobro in Bog bo vse naredil novo.

Tudi danes, ko gledamo »televizijski dnevnik ali naslovnice časopisov, je veliko tragedij, kjer poročajo o žalostnih dogodkih, na katere se vsi lahko navadimo. /…/ A obstaja Oče, ki joče z nami; obstaja Oče, ki toči solze neskončnega usmiljenja do svojih otrok. To je Oče, ki nas čaka, da nas potolaži, ker pozna naše trpljenje in nam je pripravil drugačno prihodnost. To je velika vizija krščanskega upanja, ki se razteza na vse dni našega življenja in nas želi dvigniti.«[1]

»Glej, vse delam novo.«

Ne moremo vedeti, kdaj in kako se bo to zgodilo, in ni smiselno, da bi to hoteli raziskovati. Gotovo pa je, da se bo zgodilo.

»Zadnje strani Svetega pisma nam kažejo končni cilj vernikove poti: Jeruzalem v nebesih, nebeški Jeruzalem. Predstavljamo si ga predvsem kot velikansko prebivališče, v katerem bo Bog sprejel vse ljudi, da bo za vedno prebival z njimi (Raz 21,3). To je naša upanje. In kaj bo Bog storil, ko bomo končno z njim? Do nas bo neskončno nežen, kot oče, ki sprejme svoje otroke, ki so dolgo trpeli in se trudili. “Glej, prebivališče Boga med ljudmi! /…/ In obrisal bo vsako solzo z njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo žalovanja ne vpitja ne bolečine, kajti prvo je prešlo /…/ Glej, vse delam novo!” (Raz 21,3–5). Bog novosti!«[2]

»Glej, vse delam novo.«

Kako naj živimo besedo življenja tega meseca?

»Beseda nam zagotavlja, da smo na poti v novi svet, ki ga pripravljamo in ustvarjamo že sedaj. To je torej vse kaj drugega kot vabilo k nedejavnosti in k begu pred svetom. Bog namreč hoče prenoviti vse: naše osebno življenje, prijateljstvo, zakonsko ljubezen, družino; prenoviti hoče družbeno življenje, svet dela, šole, kulture, zabave, svet zdravstva, gospodarstva in politike … skratka, vsa področja človeške dejavnosti. A za to potrebuje nas. Potrebuje ljudi, ki dovolijo, da v njih živi njegova beseda, ki so njegova živa beseda, drugi Jezus v svojem okolju.«[3]

Alice, mlada kristjanka, je razumela, da živeti svojo poklicanost zahteva globoko spremembo, da bi Bog lahko v polnosti deloval v njenem življenju in ga prenovil. Kot “neizmeren dar” je imela priložnost doživeti izkušnjo v Indiji. Tam je okusila pristno veselje in se počutila potopljeno v Božjo milost, tudi v težkih trenutkih. Svoje dneve posveča molitvi, življenju v skupnosti in prostovoljnemu delu. Otroci v sirotišnici so jo globoko ganili: čeprav nimajo ničesar, so pokazali neverjetno navdušenje in jo veliko naučili o življenju. To ni bilo preprosto potovanje, ampak romanje, pot, polna “vzponov in padcev”, na kateri je morala “izprazniti nahrbtnik” in tako našla obogatitev in osvoboditev.

Pripravil Augusto Parody Reyes s skupino besede življenja

[1] Prim. Papež Frančišek, Splošna avdienca 23. avgusta 2017. Kateheza o krščanskem upanju.

[2] Prav tam.

[3] Prim. C. Lubich, Beseda življenja za marec 1989.