»Spotoma oznanjajte in govorite: “Nebeško kraljestvo se je približalo /…/ Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”« (Mt 10,7–8)
V tem poglavju Matejevega evangelija beremo, da je Jezus tik pred tem izbral apostole, jih poklical po imenu in jim podelil posebno oblast nad nečistimi duhovi, da jih izganjajo, in dar, da ozdravljajo vsako bolezen in slabost. Jezus jim daje navodila, kje in kako naj začnejo opravljati svoje poslanstvo. Sporočilo, ki ga morajo oznanjati, je jasno: »Nebeško kraljestvo se je približalo.«[1]
Navodilo, naj sporočilo, ki jim je bilo zaupano, oznanjajo “spotoma”, med potjo, po eni strani poudarja, da je pravi učenec predvsem oznanjevalec bližine, po drugi strani pa, da mora biti že njihova skupna hoja sama po sebi oznanilo. V Janezovem evangeliju namreč Jezus po tem, ko učencem izroči novo zapoved, pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«[2]
»Spotoma oznanjajte in govorite: “Nebeško kraljestvo se je približalo /…/ Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”«
“Nebeško kraljestvo” je središče Jezusovega oznanila. Sorodni izraz “Božje kraljestvo” se v Stari zavezi uporablja za označevanje Božje oblasti, njegovega vladanja in odrešenjskega delovanja v človeški zgodovini. On je vladar sveta in predvsem izraelskega ljudstva. To ljudstvo pričakuje potomca kralja Davida, ki bo Izraelu ponovno podelil njegovo mesto med narodi. V Novi zavezi je Jezus predstavljen prav kot Davidov potomec in torej kralj. Za razliko od zemeljskega kraljestva je “nebeško kraljestvo” kraljestvo miru in pravičnosti, kjer skrbijo za uboge, kjer veljata odpuščanje, je kraljestvo, ki bo prineslo življenje in luč vsem narodom. To kraljestvo se je v svetu in v srcih ljudi že začelo, v polnosti pa se bo uresničilo ob Jezusovi vrnitvi.
»Spotoma oznanjajte in govorite: “Nebeško kraljestvo se je približalo /…/ Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”«
Jezus oznanja, da je kraljestvo časovno blizu, da je tik pred vrati. Iz prilik, kot sta prilika o gorčičnem zrnu ali prilika o kvasu, ki prekvasi vse testo, razumemo, da deluje skrivnostno in ponižno, a vztrajno, ter raste skozi čas. Beseda “blizu” ima tudi prostorski pomen. Ko učenci, ki nosijo navzočnost Jezusovega duha, hodijo in se približujejo, se približuje tudi Božje kraljestvo. In ko v Markovem evangeliju Jezus pismouku reče: »Nisi daleč od Božjega kraljestva«,[3] verjetno želi povedati ne le: »Začenjaš razumeti«, temveč tudi: »Nisi daleč od mene.«
»Spotoma oznanjajte in govorite: “Nebeško kraljestvo se je približalo /…/ Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.”«
Beseda “zastonj” je prevod izraza, ki v grškem izvirniku pomeni “kot dar”. To kaže, da apostolom tisto, kar so prejeli, ni bilo dano zato, ker bi si to zaslužili. Vir vsega je Božja velikodušnost in dejstvo, da so bili izbrani za posebno poslanstvo.
Chiara Lubich piše: »Božje kraljestvo je torej treba sprejeti. To je dar, ki ti ga daje Bog. Noben človeški napor, nobeno asketsko naprezanje, noben študij ali umsko raziskovanje te namreč ne morejo pripeljati v Božje kraljestvo. Bog sam ti prihaja naproti, se ti razodeva s svojo lučjo ali se te dotika s svojo milostjo. In z nobeno zaslugo se ne moreš ponašati ali se nanjo opirati, da bi imel pravico do takšnega Božjega daru. Božje kraljestvo ti je podarjeno zastonj.«[4]
Tudi danes smo poklicani, da sprejmemo in nadaljujemo nalogo, ki jo je Jezus zaupal apostolom: da z besedo in dejanji oznanjamo bližino kraljestva ter skupaj vsakemu človeku prinašamo sporočilo upanja. V tem tako preizkušanem in negotovem svetu ga Bog neizmerno ljubi; Bog nas vse neizmerno ljubi.
Pripravil Augusto Parody Reyes s skupino besede življenja
[1] Mt 10,7.
[2] Jn 13,35.
[3] Mr 12,34.
[4] Prim. Chiara Lubich, Beseda življenja za oktober 1997.
