Smo sredi adventa, zato pričakovanja, priprave na božič. To je čas bedenja in molitve. A kako to narediti? Tudi tu nam pomagajo okoliščine, bratje in sestre, katerih so polni naši dnevi: ljubezen, ki jo znamo dati, je naša molitev, s katero so nebesa zadovoljna.
“Bedite in molíte” (…). Ti dve besedi torej vsebujeta skrivnost, kako naj se spoprimemo z najbolj dramatičnimi dogodki našega življenja, pa tudi z neizogibnimi preizkušnjami našega vsakdanjika. (…)
Toda koliko upanja moremo imeti danes, v tem vročičnem in vsevpletajočem ritmu modernega življenja, da nas ne bo uspavalo petje toliko siren? In vendar so te evangeljske besede namenjene tudi nam.
Jezus tudi danes ne more od nas zahtevati česa takega, česar ne zmoremo storiti. In hkrati z opominom nam daje tudi način, da bi lahko živeli po njegovi besedi.
Kako moremo torej ostati budni in pozorni, kako lahko ostanemo v tej naravnanosti nenehne molitve? Morda smo se z vsemi močmi trudili, da bi se zaprli in se tako ubranili pred vsem in vsemi. Toda to ni prava pot in prav kmalu bomo opazili, da je treba prej ali slej popustiti.
Ubrati je treba drugo pot in najdemo jo tako v evangeliju kakor v človekovi izkušnji. Kadar koga ljubimo, je srce vedno budno in ga pričakuje. Vsaka minuta, ki mine brez drage nam osebe, ji je posvečena. Kdor ljubi, zna bedeti. Bedenje je lastno ljubezni.
Kdor pričakuje koga, ki ga ljubi, je buden. Vse dela zanj, ki ga srečuje vsak trenutek v preprostih izrazih njegove volje in se bo z njim srečal slovesno tistega dne, ko bo prišel. (…)
Nasmeh, ki ga podarimo, delo, ki ga opravljamo, avto, ki ga vozimo, jed, ki jo pripravljamo, dejavnost, ki jo organiziramo, solza, ki jo potočimo zaradi brata ali sestre, ki trpi, glasbilo, ki ga igramo, članek ali pismo, ki ga pišemo, veseli dogodek, ki ga skupaj praznujemo, obleka, ki jo je treba očistiti… če to delamo iz ljubezni, lahko vse, vse postane molitev.
Da bi bili budni, da bi vedno molili, je torej treba biti v ljubezni: to pomeni ljubiti njegovo voljo in vsakega bližnjega, ki nam ga bo poslal.
Danes bom ljubil. Tako bom bedel in vsak trenutek molil.
Chiara Lubich
(Chiara Lubich, v: Parole di Vita, pripravil Fabio Ciardi, Opere di Chiara Lubich, Cittá Nuova, 2017, str. 634-636; Beseda življenja za december 2000)