Chiara Lubich in njene prve tovarišice so med divjanjem vojne imele navado, da so se srečevale v protiletalskih zakloniščih takoj, ko se je oglasil alarm, ki je napovedal novo bombardiranje. Premočna je bila želja teh deklet iz Trenta, da bi bile skupaj, da bi odkrivale vedno nove načine, kako biti kristjanke, kako živeti evangelij potem, ko so kot v preblisku prišle do spoznanja, zaradi katerega so postavile Boga Ljubezen v središče svojega zanimanja, v središče – edino in absolutno – njihovega mladega življenja. »Vsak dogodek se nas je globoko dotaknil,« je kasneje povedala Chiara. »Nauk, ki nam ga je Bog dajal iz okoliščin, je bil jasen: vse je ničnost ničnosti, vse mine. Hkrati pa je Bog polagal v moje srce za vse vprašanje in z njim odgovor: ‘Ali obstaja ideal, ki ne umre, ki ga nobena bomba ne more uničiti in za katerega je vredno dati sebe v celoti?’ Da, Bog. Odločile smo se, da bo on postal ideal našega življenja.«
Chiara je leta 2000 zapisala: »Bog. Bog, ki se je sredi divjanja vojne, ki je sad sovraštva, ob delovanju posebne milosti razkril to, kar v resnici je: ljubezen. Prva močna ideja, na kateri je Sveti Duh gradil to duhovnost, je torej bila Bog Ljubezen« (prim. 1 Jn 4,8).
Kakšne spremembe se dogajajo v ljudeh zaradi te resnice, ki jo razumejo na popolnoma nov način, ko pridejo v stik s karizmo Gibanja! Čeprav so prej živeli krščansko, se zdi v primerjavi z zdajšnjim življenjem zasenčeno z osirotelostjo. Zdaj pa je tu odkritje: Bog je ljubezen, Bog je Oče! Naše srce, ki je živelo v izgnanstvu, v noči življenja, se odpre in se dviga in zedinja s tistim, ki ga ljubi, ki misli na vse, ki prešteva celo lase na glavi.
Vesele in boleče okoliščine imajo nov pomen: vse predvidi in hoče Božja ljubezen. Nič več nas ne more navdajati s strahom. To je vzhičena vera, ki utrjuje, zaradi katere smo navdušeni. To je vera, zaradi katere tisti, ki jo prvič doživlja, joče. To je Božji dar, zaradi katerega kličemo: Mi smo verovali v ljubezen (prim Jn 4, 16). Z izbiro Boga, ki je ljubezen, za ideal življenja, smo postavljale prvi steber, prvo zahtevo te nove duhovnosti, ki je zacvetela v naših srcih. Našle smo torej njega, za katerega živeti, Boga Ljubezen.«
Chiara je leta 2000 zapisala: »Bog. Bog, ki se je sredi divjanja vojne, ki je sad sovraštva, ob delovanju posebne milosti razkril to, kar v resnici je: ljubezen. Prva močna ideja, na kateri je Sveti Duh gradil to duhovnost, je torej bila Bog Ljubezen« (prim. 1 Jn 4,8).
Kakšne spremembe se dogajajo v ljudeh zaradi te resnice, ki jo razumejo na popolnoma nov način, ko pridejo v stik s karizmo Gibanja! Čeprav so prej živeli krščansko, se zdi v primerjavi z zdajšnjim življenjem zasenčeno z osirotelostjo. Zdaj pa je tu odkritje: Bog je ljubezen, Bog je Oče! Naše srce, ki je živelo v izgnanstvu, v noči življenja, se odpre in se dviga in zedinja s tistim, ki ga ljubi, ki misli na vse, ki prešteva celo lase na glavi.
Vesele in boleče okoliščine imajo nov pomen: vse predvidi in hoče Božja ljubezen. Nič več nas ne more navdajati s strahom. To je vzhičena vera, ki utrjuje, zaradi katere smo navdušeni. To je vera, zaradi katere tisti, ki jo prvič doživlja, joče. To je Božji dar, zaradi katerega kličemo: Mi smo verovali v ljubezen (prim Jn 4, 16). Z izbiro Boga, ki je ljubezen, za ideal življenja, smo postavljale prvi steber, prvo zahtevo te nove duhovnosti, ki je zacvetela v naših srcih. Našle smo torej njega, za katerega živeti, Boga Ljubezen.«
Vir: www.focolare.org
>>Nazaj na Duhovnost