V Keniji je bil v “mestecu Piero” (Nairobi) v času velikonočnih praznikov prvi mednarodni kongres v Afriki za deklice iz Gibanja fokolarov, za gen 4, iz Ruande, Ugande, Tanzanije in Kenije.Kako je bilo mogoče, da so prišle deklice iz držav, ki so se še do nedavnega vojskovale med seboj?
Kako so premagale razdalje, saj ni dobrih povezav? Kako so prišle do denarja za potovanje?
Samo zaradi velike želje so uspele premagati vse težave, spodbudilo jih je odkritje evangelija in to, da so se hotele dobiti in podeliti izkušnje ter veselje, ki ga daje evangelij.
»Evangelij, najlepša knjiga«: to je bilo geslo kongresa, sad katerega so okušale, še preden so prišle tja. Gen 4 so namreč navajene živeti “umetnost ljubezni”, to pomeni živeti vse besede iz evangelija, ki poudarjajo ljubezen: Ljubi bližnjega kakor samega sebe, ljubite se med seboj, ljubi sovražnika …
Veliko gen 4 je napisalo pisemce, ki so ga namenile Jezusu:
»To je velik uspeh!«
»Zelo zadovoljna sem, ker sem prišla na ta kongres. Jezus, pomagaj mi razumeti, kaj pričakuješ od mene.«
»Dragi Jezus, hvala za vse, kar si storil zame. Dajem ti vsa svoja dejanja ljubezni. Biti hočem kot ti, pomagaj mi, da bom delal stvari kot ti.«
»Dragi Jezus, naučila sem se, da moramo ljubiti druge kakor sebe, deliti svoje stvari s tistim, ki jih nima.«
»Svoji sestri sem pomagala urediti obleke. In meni je moja prijateljica Kenijka pomagala urediti moje obleke. Za to se ti zahvaljujem.«
»Hvala, ker si nam dal življenje. Ljubim te, kakor nisem ljubila nikoli nikogar.«
Še bi lahko nadaljevali.
Veliki teden, ki so ga preživele v močni medsebojni ljubezni, je bil pravo srečanje z Jezusom: veliki petek so živele v želji, da bi potolažile Jezusa v trpečem, v revežu, odrinjenem na rob družbe … vse do velike noči, ko so organizirale veliko praznovanje. Gen 4 so v navzočnosti prebivalcev mesteca Piero in nekaterih staršev iz Nairobija izrazile s plesi in petjem prekipevajoče veselje zaradi vstalega Jezusa med njimi.
Maria Voce, predsednica Gibanja, jim je med drugim napisala: »Prav gotovo bodo to zelo lepi dnevi, v katerih boste bolje spoznale Jezusa in pomembne dogodke iz njegovega življenja. Odprite mu vaša srca in recite mu: Rada te imam, Jezus. Hvala za vse, kar narediš zame in za vsakega. Uči me vedno bolj ljubiti, kakor ljubiš ti. On vam bo prav gotovo pomagal in domov se boste vrnile srečne ter boste povsod prinašale njegovo veselje in ljubezen.« In tako je bilo.
Vir: www.focolare.org
Veliko gen 4 je napisalo pisemce, ki so ga namenile Jezusu:
»To je velik uspeh!«
»Zelo zadovoljna sem, ker sem prišla na ta kongres. Jezus, pomagaj mi razumeti, kaj pričakuješ od mene.«»Dragi Jezus, hvala za vse, kar si storil zame. Dajem ti vsa svoja dejanja ljubezni. Biti hočem kot ti, pomagaj mi, da bom delal stvari kot ti.«
»Dragi Jezus, naučila sem se, da moramo ljubiti druge kakor sebe, deliti svoje stvari s tistim, ki jih nima.«
»Svoji sestri sem pomagala urediti obleke. In meni je moja prijateljica Kenijka pomagala urediti moje obleke. Za to se ti zahvaljujem.«
»Hvala, ker si nam dal življenje. Ljubim te, kakor nisem ljubila nikoli nikogar.«
Še bi lahko nadaljevali.
Veliki teden, ki so ga preživele v močni medsebojni ljubezni, je bil pravo srečanje z Jezusom: veliki petek so živele v želji, da bi potolažile Jezusa v trpečem, v revežu, odrinjenem na rob družbe … vse do velike noči, ko so organizirale veliko praznovanje. Gen 4 so v navzočnosti prebivalcev mesteca Piero in nekaterih staršev iz Nairobija izrazile s plesi in petjem prekipevajoče veselje zaradi vstalega Jezusa med njimi.
Maria Voce, predsednica Gibanja, jim je med drugim napisala: »Prav gotovo bodo to zelo lepi dnevi, v katerih boste bolje spoznale Jezusa in pomembne dogodke iz njegovega življenja. Odprite mu vaša srca in recite mu: Rada te imam, Jezus. Hvala za vse, kar narediš zame in za vsakega. Uči me vedno bolj ljubiti, kakor ljubiš ti. On vam bo prav gotovo pomagal in domov se boste vrnile srečne ter boste povsod prinašale njegovo veselje in ljubezen.« In tako je bilo.
Vir: www.focolare.org
