Pred božičem so potekala po vsej Sloveniji že tradicionalna predbožična srečanja skupnosti Gibanja fokolarov, ki so bila praznično obarvana. Potekala so v družinskem ozračju, med pesmijo, scenskimi prizori, vse z namenom poglobiti bistvo božiča.
V več skupnostih smo prebrali Chiarino sporočilo iz 25. decembra 1973, katerega odlomek objavljamo tukaj.
Ko bi danes morala zapustiti ta svet in bi me zaprosili za zadnjo besedo, bi vam rekla: »Bodite družina«.
So med vami taki, ki trpijo zaradi duhovnih ali moralnih preizkušenj? Razumite jih kot mati in še bolj kot mati. Prinesite jim luč z besedo in z zgledom.
Ne dovolite, da jim zmanjka toplina družine, marveč jo okoli njih še povečajte.
So med vami taki, ki telesno trpijo?
Naj vam bodo najljubši bratje. Trpite z njimi.
Skušajte do dna razumeti njihovo bolečino.
Naj postanejo deležni sadov vašega življenja, da se bodo zavedali, da so oni k temu prispevali več kot drugi.
So med vami taki, ki umirajo? Predstavljajte si, da ste vi na njihovem mestu, in storite, kar bi želeli, da bi drugi vam storili, do zadnjega trenutka.
Je morda kdo, ki se veseli zaradi nečesa, kar je dosegel, ali zaradi česa drugega?
Veselite se z njim, da ga ne bi razžalostili in bi se ne zaprl, marveč bo veselje postalo last vseh.
Je morda kdo, ki odhaja?
Pustite, naj gre, toda ne prej, preden ste mu napolnili srce z eno samo dediščino: čut za družino, da ga bo nesel tja, kamor je namenjen.
Ne dajajte prednosti nikakršni dejavnosti katere koli vrste pred duhom družine z brati, s katerimi živite.
Kamor pa greste, ne boste storili nič boljšega, kot je to, da skušate obzirno, previdno, a odločno ustvarjati duha družine. To je ponižen duh, hoče dobro drugih, se ne napihuje … je prava in popolna ljubezen.
Če bi morala oditi od vas, bi pustila, da vam Jezus v meni ponavlja: »Ljubite se med seboj … da bi bili vsi eno«.
Chiara
Ne dovolite, da jim zmanjka toplina družine, marveč jo okoli njih še povečajte.
So med vami taki, ki telesno trpijo?
Naj vam bodo najljubši bratje. Trpite z njimi.
Skušajte do dna razumeti njihovo bolečino.
Naj postanejo deležni sadov vašega življenja, da se bodo zavedali, da so oni k temu prispevali več kot drugi.
So med vami taki, ki umirajo? Predstavljajte si, da ste vi na njihovem mestu, in storite, kar bi želeli, da bi drugi vam storili, do zadnjega trenutka.
Je morda kdo, ki se veseli zaradi nečesa, kar je dosegel, ali zaradi česa drugega?
Veselite se z njim, da ga ne bi razžalostili in bi se ne zaprl, marveč bo veselje postalo last vseh.
Je morda kdo, ki odhaja?
Pustite, naj gre, toda ne prej, preden ste mu napolnili srce z eno samo dediščino: čut za družino, da ga bo nesel tja, kamor je namenjen.
Ne dajajte prednosti nikakršni dejavnosti katere koli vrste pred duhom družine z brati, s katerimi živite.
Kamor pa greste, ne boste storili nič boljšega, kot je to, da skušate obzirno, previdno, a odločno ustvarjati duha družine. To je ponižen duh, hoče dobro drugih, se ne napihuje … je prava in popolna ljubezen.
Če bi morala oditi od vas, bi pustila, da vam Jezus v meni ponavlja: »Ljubite se med seboj … da bi bili vsi eno«.
Chiara
