V jutranjih urah 26. decembra je Doriana Zambini – Dori, ena od prvih iz skupinice okrog Chiare Lubich, dospela v Očetovo hišo.
»Pišem, oziroma narekujem, da bi vam povedala, da se vas spominjam.
Roka mi ne dela več, ampak z razumom mislim in molim za vse, ki mi prihajate na misel z vašimi radostmi, vašimi bolečinami in problemi.«
To so bile prve vrstice, ki jih je Dori nekaj dni pred letošnjim božičem napisala svojim „dragim prijateljem”, tistim, ki jih je spoznala v svojem življenju, po vsem svetu.
Dori je bila rojena leta 1926 v Trentu v Italiji. S Chiaro se je srečala zelo mlada, ko je bila še dijakinja gimnazije, ker ji je Chiara pomagala pri študiju filozofije. Bilo je leto 1943 in takrat se je začela duhovna pustolovščina, iz katere je nastalo Gibanje fokolarov.
»Marija in Jezus vam bosta pomagala tudi preko moje molitve,« tako nadaljuje v pismu. »Jezus je rekel: ‘Prosite in se vam bo dalo’ … Čeprav ne poznam vaših potreb, jih polagam v Marijino srce, da bi ostali zvesti v ljubezni do zapuščenega Jezusa.« Ta zvestoba je zaznamovala Dorino življenje: prav njej je Chiara 24. januarja 1944 zaupala navdih o največji Jezusovi bolečini, o Jezusovi zapuščenosti na križu. To je kmalu postala skrivnost in temelj življenja Chiare in vseh, ki z njo delijo njeno pot.
»Ostanite v moji ljubezni« (Jn 15,9) je evangeljska beseda, ki jo je Chiara dala Dori kot smernico v njenem življenju in ki je najbolj odražala njeno bit. V tej ljubezni, ukoreninjeni v Bogu, je Dori obkrožila svet in pričevala in širila ideal edinosti: leta 1956 je bila v Franciji, leta 1965 v Angliji, leta 1971 v Belgiji, s tem da je preko gibanja odpirala povsod ekumenske poti in kulturni dialog. Spremljala je duhovna in človeška prizadevanja več tisoč oseb: od leta 1976 naprej ji je Chiara zaupala volontarije, vejo laikov, ki delujejo v družbi, in razvoj in rast gibanja Novo človeštvo.
V skupini, ki je leta 1956 ustanovila Citta Nuovo (Novi svet), revijo, ki povezuje pripadnike in simpatizerje Gibanja v Italiji, je bila med pionirji in prvimi sodelavci. Vedno je do zadnjega dne opogumljala in podpirala vso založniško dejavnost.
»Kjerkoli ste, se spomnite name, saj moje zdravje peša in potrebujem mnogo molitve, da bi se mogla vzpenjati … Čutim, da ste mi blizu in bi mi hoteli pomagati prenašati in darovati Bogu vse to, kar mi pošilja«, piše Dori. Tako se je obdana z ljubeznijo in ob molitvah tistih, ki so bili ob njej v zadnjih trenutkih, zjutraj 26. decembra mirno poslovila.
Novico je predsednica Gibanja fokolarov Maria Voce takoj posredovala vsem in izrazila vso hvaležnost za njeno življenje in povabila vse k skupni molitvi.
