Preden je orkan Sandy dosegel vzhodno obalo ZDA, je imel na poti otok Kubo, na katerem je povzročil hudo škodo. Mladi in otroci iz Gibanja fokolarov so skupaj s številnimi drugimi aktivno vključeni v nudenje pomoči prizadetim.
Potem ko je šel mimo orkan Sandy, ki se je dotaknil vzhodnega dela otoka, so nam pisali iz Havane: »Mesto Santiago z okolico je zelo prizadeto. Predvidena je bila tropska nevihta, ki pa se je v zelo kratkem času prelevila v orkan 3. stopnje. Najhuje je zaradi uničenih domov in pridelkov.«
Iz vladnih virov je po prvi presoji popolnoma porušenih 15.392 hiš in 36.544 delno porušenih. Pri teh številkah niso upoštevali bolnišnic, šol, cerkev in drugih javnih infrastruktur. Škoda, ki jo je orkan povzročil, je otežila že tako težko stanje ljudi, saj so številni že prej ostali brez hiš.
Stanje je zelo težko, ker manjkata hrana in gradbeni material. Po enem tednu so ljudje začeli prejemati električno energijo.
Iz dnevnika fokolarina:
»Bilo je šokantno videti uničeno mesto: povsod razvaline, večina ulic je neprehodnih, 80 % dreves je porušenih, prav tako je porušenih, poškodovanih ali brez strehe veliko hiš. Kot v vojni. Kljub bolečini je neverjetno dostojanstvo teh ljudi, ki se zahvaljujejo Bogu, ker so še živi. Zlasti prevzame pripravljenost pomagati drugim: na novo zgraditi – na primer – sosedovo streho.«
Skupnost Gibanja, posebej mladi in otroci, so zelo aktivni pri čiščenju ulic; opravljajo majhna popravila v svojih četrteh, kuhajo za reveže v župnijah.
Napisali so nam še: »Iz Havane je ena skupina takoj odpotovala v Santiago s kombijem, polnim hrane in najnujnejših potrebščin, zlasti pa smo hoteli biti z ljudmi, deliti njihova bremena in trpljenje, jim pomagati, kolikor je mogoče. Odnesli smo pomoč po hišah in ljudje so ostali brez besed, tako zelo so bili hvaležni. Vse je prišlo v pravem trenutku. V neki družini ni bilo soli, drugje niso imeli sveč in vžigalic, zopet drugi že nekaj dni niso dovolj jedli … Zlasti smo jim prinesli tolažbo in solidarnost Gibanja iz vsega sveta. Naše mesto je uničeno, toda kljub temu se je medsebojna ljubezen med nami povečala in bratstvo do vseh nam pomaga, da nas ne premaga žalost.«
»Na našo hišo,« je povedal David, 15 let, »je padlo zelo veliko drevo, a cementna streha ni popustila. Hiša mojega strica pa se je porušila in prišli so k nam. Teta se je z njuno petmesecečno hčerko rešila tako, da se je prebila skozi sosedovo okno. Potem so prišli še drugi otroci iz soseščine. Ker ni bilo elektrike, sva s sestro začela ob svetlobi sveče pripravljati večerjo za otroke, poiskala sva odeje, da bi se zavarovali pred mrazom. Ko smo izvedeli, da je cerkev porušena, sem stekel pomagat župniku. Njemu se ni nič zgodilo, a zgradba je bila porušena. Samo ena stena je ostala, tista, na kateri je bilo razpelo in Jezus v evharistiji. Z drugimi gen in prijatelji iz župnije smo odstranili ruševine, očistili duhovnikovo hišo ter rešili nekaj klopi in še kaj drugega. Potem smo organizirali turnuse za nočno bedenje, da bi tako varovali župnijo. Ker je bila poškodovana tudi hiša naših sorodnikov, sem zjutraj po straženju odšel k njim, da bi jim pomagal, ne da bi se prej naspal.«
Fokolarin pripoveduje: »Odpotoval sem v Banes (300 km iz Santiaga). Iz nekega dogodka sem odkril velikodušnost teh čudovitih ljudi. Z enim od gen 3 sva šla v nekaj trgovin, da bi kupila hrano in obleko ‒ čim bolj kvalitetne stvari po čim boljši ceni. Opazil sem, da nimam dovolj denarja, ker sem polovico že porabil v Santiagu. Zato ne bi mogel nesti potrebnega: riža, sladkorja in drugega. Moj prijatelj gen 3 mi je izročil 10 dolarjev. Bil sem presenečen in ganjen, ker je bilo to vse, kar je imel, ostalo mu je samo za pot domov. Ko sem prišel v drugo mesto, mi je drugi gen 3 izročil 25 dolarjev, ki jih je prejel za nakup obleke in hrane. Tako sem lahko nesel 50-kilske vreče riža, pšenico in koruzno moko. Ko sem prišel v Banes, me je tamkajšnji duhovnik objel in zajokal, ker je tisto, kar sem prinesel v imenu Gibanja in je bilo sad skupnosti dobrin številnih, prišlo prav v trenutku, ko je bilo konec pomoči, ki jo je škof uspel poslati.«
Nevladna organizacija AMU (Azione per un Mondo Unito: Akcija za zedinjen svet) ima na Kubi nekaj majhnih projektov z možnostjo dodatnega razvoja. Ponudila je tudi pomoč za novo izgradnjo ali preureditev nekaj stanovanj, ki so jih uničili prejšnji orkani. V teku je projekt, ki ga preizkušajo z namenom, da bi ga lahko razširili še drugje.
Za poglobitev in podporo projektu:
AMU – http://www.amu-it.e
Projekt: Moj dom je tvoj dom
