
Čeprav ste kot vsi potopljeni v zlo današnjega časa, pa imate pogosto v srcih in umu antene, s katerimi zaznavate posebne valove, ki jih drugi ne uspejo dojeti.
Mladost vam omogoča, da gojite plemenite želje po miru, pravičnosti, svobodi in edinosti. Da sanjate o uresničitvah, ki bi se drugim lahko zdele utopične; da pričakujete ob zarji tretjega tisočletja novi, boljši, srečnejši, človeka vrednejši in bolj zedinjen svet.
Bogu hvala, ker obstajate! Katera beseda pa je namenjena danes vam? Tista, ki je odmev Jezusovih besed in jih je papež izbral za mlade leta 1995: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam« (Jn 20,21). To je vabilo vam, da prinašate njegovo luč resnice v današnjo družbo; izziva vas, da uresničujete tisto, kar je papež imenoval “nova evangelizacija”.
“Nova evangelizacija”!! Zakaj “nova”? In kaj pomeni “nova”? Beseda “nova” ima lahko več pomenov. Razložila vam bom enega.
tt
Vemo, da danes ne zadoščajo več besede. Posebej mladi ne poslušajo toliko učiteljev, kolikor pričevalce; dejstva hočejo. Evangelizacija bo torej lahko “nova”, če bodo tisti, ki oznanjujejo evangelij na novi način, najprej sami pravi in pristni kristjani, če bodo prvi živeli tisto, kar uči evangelij in bodo ljudje lahko rekli zanje kakor za prve kristjane: »Poglej, kako se ljubijo in drug za drugega so pripravljeni umreti.«
“Nova” bo, če bodo ljubili brez razlikovanja vse druge može in žene. In “nova” bo še, če bodo ti kristjani udejanjili ljubezen tako, da bodo pomagali pri delih, ki se nanašajo na osnovne potrebe: hrana, obleka, hiša za tistega, ki je nima. In končno bo nova – pozor! -, če bodo govorili o evangeliju in ga oznanjali šele za vsem tem.
Zagotavljam vam, da je po takih kristjanih Jezus vedno bolj privlačen za svet in ljudje se zaljubljajo vanj. Božje kraljestvo se širi nad vsemi pričakovanji, Cerkev se utrjuje in raste. Raste tako zelo, da lahko gledajo daleč kakor Jezus, ki je poklical vse k vesoljnemu bratstvu, ko je prosil Očeta s temi besedami: »Da bi bili vsi eno.« Te sanje se lahko zdijo nore, vendar so mogoče, ker so to sanje Boga. In ti kristjani vanje verjamejo. Poznam več tisoč takih mladih in vem za milijone mladih iz vseh držav, ki so se napotili prav k temu cilju.
Prav njim je Janez Pavel II. rekel: »Zgodovino oblikujejo ljudje, ki znajo gledati v prihodnost; ti vlečejo druge …«1
Predragi mladi, gotovo papež te besede namenja danes vsem vam. Ne razočarajte ga, ne razočarajte nas! To vam želim iz vsega srca!
Bogu hvala, ker obstajate! Katera beseda pa je namenjena danes vam? Tista, ki je odmev Jezusovih besed in jih je papež izbral za mlade leta 1995: »Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam« (Jn 20,21). To je vabilo vam, da prinašate njegovo luč resnice v današnjo družbo; izziva vas, da uresničujete tisto, kar je papež imenoval “nova evangelizacija”.
“Nova evangelizacija”!! Zakaj “nova”? In kaj pomeni “nova”? Beseda “nova” ima lahko več pomenov. Razložila vam bom enega.
tt

“Nova” bo, če bodo ljubili brez razlikovanja vse druge može in žene. In “nova” bo še, če bodo ti kristjani udejanjili ljubezen tako, da bodo pomagali pri delih, ki se nanašajo na osnovne potrebe: hrana, obleka, hiša za tistega, ki je nima. In končno bo nova – pozor! -, če bodo govorili o evangeliju in ga oznanjali šele za vsem tem.
Zagotavljam vam, da je po takih kristjanih Jezus vedno bolj privlačen za svet in ljudje se zaljubljajo vanj. Božje kraljestvo se širi nad vsemi pričakovanji, Cerkev se utrjuje in raste. Raste tako zelo, da lahko gledajo daleč kakor Jezus, ki je poklical vse k vesoljnemu bratstvu, ko je prosil Očeta s temi besedami: »Da bi bili vsi eno.« Te sanje se lahko zdijo nore, vendar so mogoče, ker so to sanje Boga. In ti kristjani vanje verjamejo. Poznam več tisoč takih mladih in vem za milijone mladih iz vseh držav, ki so se napotili prav k temu cilju.
Prav njim je Janez Pavel II. rekel: »Zgodovino oblikujejo ljudje, ki znajo gledati v prihodnost; ti vlečejo druge …«1
Predragi mladi, gotovo papež te besede namenja danes vsem vam. Ne razočarajte ga, ne razočarajte nas! To vam želim iz vsega srca!
Tor Vergata (Rim), 19. avgusta 2000, nagovor Chiare Lubich na 15. svetovnem dnevu mladih