V argentinski delegaciji, ki se je pred časom srečala s papežem Frančiškom, je bil tudi svojevrsten človek v svetli trenirki z odbojnimi črtami. Papež ga zelo dobro pozna kot tudi številne druge, ki živijo iz prodaje stvari, ki jih najdejo v smeteh.
Cartoneros so tisti reveži, ki ponoči v Buenos Airesu iščejo po smeteh karton in papir, kar prodajajo in si s tem zaslužijo vsaj nekaj za bolj dostojno življenje. Na tisoče se jih je začelo tako preživljati po ekonomskem razpadu v Argentini konec leta 2001. Vsak si lahko predstavlja, kaj pomeni ob mraku vleči za sabo zasilen voziček, ko iz hiš in pisarn začenjajo odlagati na ulice odpadke tistega dneva, in med umazanijo, prahom in nevarnostjo zaradi okužbe prehodijo kilometre in kilometre ter se vračajo v svojo vlažno in ubogo sobico, narejeno iz lesa, pločevine, plastike. V redkih primerih so organizirani v majhne skupine in opravljajo delo na bolj higienski način, z bolj človeka vrednim pristopom. A ti so manjšina. Večina ljudi živi težko, ponoči so na ulici izpostavljeni vsem nevarnostim ulice.
Papež Bergoglio jih dobro pozna, daroval je mašo za katero od organiziranih skupin zbiralcev kartona. Tako zelo jim je blizu, da jih je hotel kot predstavnike v Vatikanu na dan njegovega ustoličenja. In tako je Sergio, cartonero, ki ga papež že dolgo pozna, nenadoma prejel vabilo, naj se pridruži argentinski delegaciji, poslani ob tej priložnosti v Vatikan. Bil je presenečen, v potovalko je dal svojo uniformo in s to se je pojavil na letališču za let v Rim.
Seveda mu niso verjeli in so celo mislili, da je prekupčevalec z mamili. Vendar je uspel priti do Rima in predstavljati svoje ljudi na slovesnosti, po kateri je lahko objel svojega Bergoglia. »Nadaljujte s svojo borbo,« mu je priporočil papež. »Videl sem ga nasmejanega, mirnega, vedno je enak,« je zagotovil Sergio, ki je nenadoma postal slavna oseba. A on ne misli toliko na to. Ravno nasprotno, ko ga je novinar vprašal, če se čuti slavnega, je odgovori: »Jaz nisem slaven, upam pa, da bodo slavni ljudje razumeli, da se borimo za to, da bi imeli delo.«
Vir: Citta Nuova
