V Beneventu (Italija) je bilo 9. oktobra letno srečanje z naslovom VZGOJA za EDINOST (EdU). Dan je bil osredotočen na vzgojno vrednost skupnosti. Prek spleta so se povezali številni po svetu.
Skorajda paradoksno se v vedno bolj globaliziranem in komunikacijsko razvitem svetu povečuje občutek odtujenosti in osamljenosti z jasnimi negativnimi posledicami na osebni in družbeni ravni.
Skorajda paradoksno se v vedno bolj globaliziranem in komunikacijsko razvitem svetu povečuje občutek odtujenosti in osamljenosti z jasnimi negativnimi posledicami na osebni in družbeni ravni.
Te so tako velike, da bi lahko po predvidevanjih organizacije OMS v letu 2030 depresija med mladostniki postala drugi vzrok za smrt. Kljub temu je mogoče vedno bolj in na vseh zemljepisnih širinah – kot dokazuje Mednarodna komisija Vzgoja za edinost (EdU) – zaznavati »željo po skupnosti« (povzeto po Z. Baumanu). Zato korenita potreba po vzgoji človeka-v-odnosu. To je ključna ideja Chiare Lubich na vzgojnem področju.
To idejo je izpostavila v svojem predavanju ob prejemu častnega doktorata iz pedagogike (ZDA, 2000) in sedaj se je znova živo spominjamo prav ob petem pedagoškem srečanju EdU. Zahtevna in očarljiva stava je prevzela 270 udeležencev (fakultetni profesorji, docenti, starši, študentje) in številne druge, ki so spremljali prek neposredne spletne povezave to srečanje: iz Sicilije, Albanije, Malte, Slovenije, pa iz Kolumbije ter drugih neevropskih držav.
Ne samo razmisleki o nujnosti tkanja pristnih odnosov, kar je temelj pristne skupnosti, ampak možnost, da bi jih preizkusili v prepletanju dialoga in izmenjav vzgojnih izkušenj. Pri teh so dosledno sledili tematiki srečanja, zato so govorili o nelahkem ustvarjanju skupnosti v najrazličnejših okoljih, v kar so bile pritegnjene družine, šole in ustanove na posameznih območjih. Poudarjali so sposobnost ljudi, ki so zmožni ustvarjati odnose in zveze ter tako zajeziti razširjeno skušnjavo individualizma. S tem vlivajo novo upanje, kar je nujno za katero koli vzgojno načrtovanje.
Prispevek profesorja Domenica Bellantonija (z rimske salezijanske fakultete) je bil zelo spodbuden za poglobitev pomena odnosa z vidika skupnosti. Profesor je sodeloval v celodnevnem programu. Izhajal je iz logoterapije Viktorja Frankla in poglobil idejo o samopreseganju, o človeku, ki je sposoben preseči samega sebe, in je zato odprt za odnos in odgovornost.
Druge prispevke, ki bodo kmalu dosegljivi na spletni strani EdU, so pripravili Maria Ricci, Michele De Beni, Teresa Boi in Giuseppe Milan, ki so podrobneje predstavili teme, na katere se je letos osredotočilo delo centralne komisije EdU.
Bogati so bili tudi zaključni pogovori, ki so jih spodbudile razprave med delom po skupinah.
Udeleženci so odhajali z radostjo in novim vzgojnim zagonom, kot pričujejo nekateri vtisi: »Zmoremo, odhajam od tu z novim upanjem!« » Potrebno se je naučiti slovnico odnosa.« »Pripravljeni smo se zavzemati kot posamezniki in kot skupina, da bomo dajali ustvarjalne predloge in jih znali tudi izgubiti.« »Ko se vsak dan vidimo z novimi očmi, to ustvarja skupnost.«
In iz sporočil, ki smo jih prejeli prek spleta: »Kako izjemna je možnost, da lahko zgradimo osebne odnose v naših skupnostih tudi s pomočjo komunikacijskih sredstev« (Slovenija); »Pripravljena sem se z vsemi truditi in z upanjem peljati naprej ta veliki projekt« (Argentina).
Vir: www.focolare.org
Ne samo razmisleki o nujnosti tkanja pristnih odnosov, kar je temelj pristne skupnosti, ampak možnost, da bi jih preizkusili v prepletanju dialoga in izmenjav vzgojnih izkušenj. Pri teh so dosledno sledili tematiki srečanja, zato so govorili o nelahkem ustvarjanju skupnosti v najrazličnejših okoljih, v kar so bile pritegnjene družine, šole in ustanove na posameznih območjih. Poudarjali so sposobnost ljudi, ki so zmožni ustvarjati odnose in zveze ter tako zajeziti razširjeno skušnjavo individualizma. S tem vlivajo novo upanje, kar je nujno za katero koli vzgojno načrtovanje.
Prispevek profesorja Domenica Bellantonija (z rimske salezijanske fakultete) je bil zelo spodbuden za poglobitev pomena odnosa z vidika skupnosti. Profesor je sodeloval v celodnevnem programu. Izhajal je iz logoterapije Viktorja Frankla in poglobil idejo o samopreseganju, o človeku, ki je sposoben preseči samega sebe, in je zato odprt za odnos in odgovornost.
Druge prispevke, ki bodo kmalu dosegljivi na spletni strani EdU, so pripravili Maria Ricci, Michele De Beni, Teresa Boi in Giuseppe Milan, ki so podrobneje predstavili teme, na katere se je letos osredotočilo delo centralne komisije EdU.
Bogati so bili tudi zaključni pogovori, ki so jih spodbudile razprave med delom po skupinah.
Udeleženci so odhajali z radostjo in novim vzgojnim zagonom, kot pričujejo nekateri vtisi: »Zmoremo, odhajam od tu z novim upanjem!« » Potrebno se je naučiti slovnico odnosa.« »Pripravljeni smo se zavzemati kot posamezniki in kot skupina, da bomo dajali ustvarjalne predloge in jih znali tudi izgubiti.« »Ko se vsak dan vidimo z novimi očmi, to ustvarja skupnost.«
In iz sporočil, ki smo jih prejeli prek spleta: »Kako izjemna je možnost, da lahko zgradimo osebne odnose v naših skupnostih tudi s pomočjo komunikacijskih sredstev« (Slovenija); »Pripravljena sem se z vsemi truditi in z upanjem peljati naprej ta veliki projekt« (Argentina).
Vir: www.focolare.org
